Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (83.958-83.982) 
- trénski -a -o prid. (ẹ̑) nekdaj pratežen: trenski voz ♪
- trenútek -tka m (ȗ) 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; trenutek pozneje je odšel / potrpi še nekaj trenutkov malo / na trenutke je pri zavesti kdaj pa kdaj za zelo kratek čas; v trenutku je ustavil zelo hitro; v trenutku se vrnem takoj / kot vljudnostna fraza: trenutek počakajte, prosim; trenutek, nekaj ti moram povedati; oprostite (mi) za trenutek // navadno s prilastkom čas, ki se zdi zelo kratek: vsak prost trenutek porabi za učenje; ekspr. srečni, svetli, temni trenutki življenja; trenutek olajšanja, slabosti, dobre volje; ugodje trenutka in trajnejše ugodje / ekspr. to je trenutek, ki človeku ostane za vedno doživetje 2. točka, kratek čas v neomejenem trajanju: nastopil,
prišel, knjiž. napočil je trenutek izstrelitve rakete; izbrati, zamuditi pravi trenutek za odriv; tisti trenutek, v tistem trenutku se je spomnil na mater tedaj; ozrl se je in tisti trenutek, v tistem trenutku je počilo istočasno 3. s prilastkom kratko omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: prelomni trenutki v življenju naroda; to je zgodovinski trenutek / publ. prikazati gledališki, politični trenutek sedanje razmere v gledališču, politiki / taka politika je v sedanjem trenutku nevarna v sedanjih razmerah; v tem trenutku zamenjava ni primerna ● ekspr. ne dajo mu niti trenutka miru prav nič; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; ekspr. niti trenutek ga ni skrbelo sploh ga ni skrbelo; ekspr. od trenutka do trenutka je hrup naraščal hitro; ekspr. nima mirnega trenutka nikoli nima miru; ekspr. prvi trenutek, v prvem trenutku ni dojel, kaj se je zgodilo takoj; ekspr. ta trenutek, vsak trenutek
lahko pride v zelo kratkem času, takoj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; ekspr. predati se veselemu trenutku popolnoma doživljati veselo razpoloženje; ekspr. vsak trenutek te lahko doleti nesreča kadarkoli; ekspr. z vsakim trenutkom je slabše hitro se slabša; ekspr. prišel je zadnji trenutek komaj še pravočasno; ekspr. biti do zadnjega trenutka pri zavesti do smrti; ekspr. zagrenila mu je vsak trenutek življenja vse življenje ◊ psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda ♪
- trenúten -tna -o prid. (ȗ) 1. ki traja zelo kratek čas: trenuten uspeh; trenutna nepazljivost; trenutna veselost, zadrega; trenutno nesoglasje, zadovoljstvo; navdušenje, olajšanje je bilo le trenutno 2. ki je, obstaja v trenutku, času govorjenja: ugotoviti trenutni položaj; oblačiti se po trenutni modi; delati v skladu s trenutnimi potrebami; trenutne vremenske razmere; trenutno stanje bolnika je zadovoljivo / trenutni ugled; knjiž. trenutni upravitelj sedanji // ki nastopi v trenutku, nenadoma: ravnati se po trenutnem navdihu; trenutna misel; močna trenutna svetloba / trenutna smrt ◊ elektr. trenutni kontakt kontakt, ki odpre ali zapre tokokrog samo za kratek čas; fiz. trenutna hitrost izstrelka; trenutna vrednost količine vrednost od časa odvisne količine ob določenem času trenútno prisl.: trenutno ga je obšla slabost ∙ trenutno je vojak zdaj; tega trenutno nimamo na zalogi v
tem trenutku, zdaj ♦ lingv. trenutno dovršni glagol dovršni glagol, ki izraža trenutnost dejanja ♪
- trenútje -a s (ȗ) star. trenutek, hip: za trenutje umolkniti; trenutje pozneje je bil že dobre volje / slovesno trenutje; v težkih trenutjih ga je tolažila ♪
- trèp trêpa m (ȅ é) nar. neumen, nespameten človek: ta je pravi trep ♪
- trepák -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak ♪
- trepálka -e ž (ȃ) nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke ♪
- trepálnica -e ž (ȃ) dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko // mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke ♪
- trepálničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob ♪
- trepálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah ♪
- trepanácija -e ž (á) glagolnik od trepanirati: sledovi trepanacij na lobanjah ♪
- trepanírati -am dov. in nedov. (ȋ) med., navadno v zvezi z lobanja, zob odpreti: trepanirati lobanjo, zob / žarg. trepanirati bolnika ♪
- trépati -am nedov. (ẹ̑) (hitro) zapirati in odpirati oči: gledal je, ne da bi trepal / trepati z očmi / trepati s trepalnicami / veke so ji trepale od utrujenosti ♪
- trepáti -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami ♪
- trepèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni ● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom ♪
- trepetánje -a s (ȃ) glagolnik od trepetati: trepetanje bolnikovih rok / trepetanje listov v vetru; trepetanje plamenov, snežink; trepetanje soparnega zraka / trepetanje zvokov pod oboki ♪
- trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje // v zvezi s pred čutiti strah
pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi trepetáje: trepetaje vstopiti trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba ♪
- trepetàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah // tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami 2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav ♪
- trepetávka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk ♪
- trepêtec -tca m (é) knjiž. trema: premagati trepetec; loteval se ga je premierski trepetec ♪
- trepetlíka -e ž (í) drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika ♪
- trepetlíkati -am nedov. (ȋ) ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru ♪
- trepetljáj -a m (ȃ) ekspr. rahel in hiter premik, navadno sem in tja: trepetljaj lista ♪
- trepetljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. rahlo trepetati: roke so starki trepetljale / listje, plamen trepetlja ♪
- trepetljàv -áva -o prid. (ȁ á) redko trepetav: trepetljavi listi ♪
83.833 83.858 83.883 83.908 83.933 83.958 83.983 84.008 84.033 84.058 
