Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (83.933-83.957)


  1.      trebušnjáča  -e ž (á) zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani ♪
  2.      trecentístičen  -čna -o [treč-] prid. (í) nanašajoč se na trecento: trecentistično slikarstvo / idealizem na trecentistični podlagi ♪
  3.      tréf  -a m (ẹ̑) zastar. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa; križ: pik in tref ♪
  4.      tréking  -a m (ẹ̑) tur. popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu: organizirati treking po Nepalu; priprave na treking ♪
  5.      tréma  -e ž (ẹ̄) velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom: dobiti, imeti, premagati tremo; nastopati brez treme; glas se mu je tresel od treme; velika trema / govorniška, izpitna, odrska trema ♪
  6.      tremíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima (pogosto) tremo: težave tremistov pri nastopih ♪
  7.      trén  -a m (ẹ̑) nekdaj pratež: dodelili so ga k trenu / četa s trenom je ostala v mestu ♪
  8.      trèn  tréna m (ȅ ẹ́) 1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči // hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic 2. ekspr. trenutek, hip: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro ♪
  9.      trénar  -ja m (ẹ̑) nekdaj pratežnik: trenarji so razkladali municijski voz ♪
  10.      trenáža  -e ž (ȃ) knjiž. urjenje, vadenje: začeti trenažo; sistematična, skupinska trenaža ♪
  11.      trenážen  -žna -o prid. (ȃ) knjiž. šolski, vadben: trenažni polet / trenažno letalo ♪
  12.      trénč  -a m (ẹ̑) pog. trenčkot: moški v usnjenem trenču ♪
  13.      trénd  -a m (ẹ̑) značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje // publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov ♪
  14.      trénden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od trend: trendne značilnosti ♪
  15.      trenêr  -ja m (ȇ) kdor se (poklicno) ukvarja s treniranjem: imeti stalnega trenerja; klubski trener; nogometni trener; trener državne reprezentance / trener konj / športni trener ♪
  16.      trenêrjev  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na trenerja: trenerjeva vztrajnost ♦ šport. trenerjeva licenca ♪
  17.      trenêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od trener: trenerka ekipe ♪
  18.      trenêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na trenerje ali trenerstvo: trenersko delo / trenerski tečaj / trenerski strokovnjak ♪
  19.      tréning  -a m (ẹ̑) organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening // treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih // ekspr. urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening ◊ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu ♪
  20.      treníranje  -a s (ȋ) glagolnik od trenirati: zahtevati vsakodnevno treniranje / treniranje smučarskih skokov / športno treniranje / posvetiti se treniranju trenerstvu / treniranje gibov urjenje, vadenje ♦ šport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih ♪
  21.      trenírati  -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje 2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin treníran -a -o: treniran tekač; biti dobro treniran za turo ♪
  22.      trenírka  -e ž (ȋ) športno oblačilo iz hlač in jope, navadno oprijeto ob gležnjih in zapestjih: obleči trenirko; bombažna trenirka; modra, topla trenirka // mn. hlače trenirke: doma nosi trenirke namesto hlač; trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto ♪
  23.      treníti  trénem dov. (ȋ ẹ́) 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu 2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi ● ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro ♪
  24.      trênje  -a s (é) 1. glagolnik od treti trem: trenje orehov; trenje peska pod kolesi / medsebojno trenje dveh hrapavih površin / trenje lanu s trlicami / ob koncu trenja priredijo gostijo teritve 2. fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: premagovati, zmanjševati trenje; proučevati trenje; trenje med vrtečim se in mirujočim delom ležaja / kotalno trenje pri kotaljenju kakega telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo; sila trenja sila, s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa 3. nav. ekspr. spor, nesoglasje: odpravljati medsebojna trenja; med njima je prišlo do trenja; nazorska, politična trenja; trenja v stranki / pogajanja so potekala brez večjih trenj ♪
  25.      trenkljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. hoditi brez cilja, namena: Ko ga je videl tako samega trenkljati po gmajni, se mu je zasmilil (F. Bevk) ♪

   83.808 83.833 83.858 83.883 83.908 83.933 83.958 83.983 84.008 84.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA