Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (83.333-83.357) 
- terminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas ♪
- termínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik ♪
- têrminus téchnicus têrminusa téchnicusa [tehnikus] m (ȇ-ẹ́) knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku ♪
- termít 1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus ♪
- termít 2 -a m (ȋ) metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom ♪
- termíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termit2: termitno varjenje / termitna zmes ♦ voj. termitna bomba ♪
- termitnják -a m (á) bivališče termitov iz prežvečenega lesa, s slino zlepljene zemlje, navadno v obliki kupa, stebra: termiti gradijo termitnjak; bilo je živahno kot v termitnjaku ♪
- termítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termit1: termitska družina / ekspr. termitska razdiralnost ♪
- têrna -e ž (ȇ) 1. tri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: amba, terna in kvaterna // dobitek pri tomboli, večji od ambe: dobiti, zadeti terno 2. ekspr. velika, koristna pridobitev: ta stroj ni ravno terna / on je terna za podjetje ♪
- ternáren -rna -o prid. (ȃ) ki je iz treh enot: ternarni sistem ♪
- terpén -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila ♪
- terpentín -a m (ȋ) teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin // poljud. z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, strok. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin ♪
- terpentínski -a -o prid. (ȋ) kem. terpentinov: terpentinsko olje ♪
- têrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Ter: terski breg / tersko narečje ♪
- terús -a m (ȗ) star. neumen, omejen človek: kako naj takle terus razume ♪
- terzít -a m (ȋ) knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje ♪
- tesáč -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
- tesáča -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja ♪
- tesalíšče -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami ♪
- tesánec -nca m (á) les. tesan lesni polizdelek ♪
- tesánje -a s (ȃ) glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij ♪
- tesár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
- tesárba -e ž (ȃ) mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa ♪
- tesaríca -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico ♪
- tesáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln ♪
83.208 83.233 83.258 83.283 83.308 83.333 83.358 83.383 83.408 83.433 
