Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (83.183-83.207)
- têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
- têmpeljček -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪
- têmpeljski -a -o [pǝl] prid. (é) nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto ♪
- têmper tudi témper [pǝr] neskl. pril. (ȇ; ẹ̑) metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina ♪
- témpera tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi // slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika ♪
- temperamènt -ênta m (ȅ é) 1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja, zlasti čustvenega: po temperamentu sta različna; umirjen, živahen temperament; tipologija temperamentov; značaj in temperament / flegmatični, kolerični, melanholični, sangvinični temperament / ekspr. pesnikov izpovedni temperament se je v tej pesmi močno razmahnil ♦ psiht. shizoidni temperament 2. živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev: igra zahteva od igralcev mnogo temperamenta / to je človek brez temperamenta ♪
- temperamênten -tna -o prid. (ȇ) ki živahno reagira in izrazito kaže čustva: temperamenten igralec; on je zelo temperamenten / ekspr. temperamentna melodija, uprizoritev temperamêntno prisl.: temperamentno govoriti; temperamentno pisan sestavek ♪
- temperatúra -e ž (ȗ) stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka // stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura // stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino ● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost ◊ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; muz. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura
temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju ♪
- temperatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na temperaturo: temperaturna sprememba / temperaturni podatki; temperaturne razlike / temperaturni regulator; temperaturna lestvica ♦ fiz. temperaturni koeficient dolžinskega, prostorninskega raztezka količina, ki pove, za kolikšen del se pri segretju za 1° C spremeni dolžina, prostornina trdnega telesa; temperaturni raztezek raztezek zaradi spremembe temperature; med. temperaturni list list s temperaturnimi in drugimi podatki o bolniku; meteor. temperaturna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah ♪
- témperen tudi têmperen -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ) um. tempera neskl. pril.: temperna barva / temperna tehnika ♪
- temperíranje -a s (ȋ) glagolnik od temperirati: temperiranje vina / temperiranje čustev ♪
- temperírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uravnati temperaturo česa: temperirati pijačo, zrak / temperirati prostor 2. ekspr. pomiriti, zmanjšati intenzivnost: temperirati barve / temperirati čustva temperíran -a -o: temperirano vino ♦ muz. temperirana uglasitev uglasitev, pri kateri oktava obsega dvanajst enakih poltonov; temperirana lestvica lestvica, pri kateri oktava obsega dvanajst enakih poltonov ♪
- tempíranje -a s (ȋ) glagolnik od tempirati: tempiranje bomb, raket / tempiranje prireditve ♪
- tempírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da pride do eksplozije ob določenem času: tempirati mino / tempirati bombo na globino trideset metrov / tempirati vžig 2. publ. časovno določiti uresničitev kakega prihodnjega dogodka, stanja z namenom doseči učinkovitost, uspešnost: festival so slabo tempirali / napad je tempiral za pravi trenutek; tempirati športnika za tekmovanje / tempirati nastop na zunanji učinek preračunati tempíran -a -o: na pol ure tempiran detonator; tempirana bomba; dobro tempirane spremembe ∙ publ. igralka ni tempirana na tragične vloge ni učinkovita, uspešna v tragičnih vlogah ♪
- tempíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tempiranje: tempirni mehanizem ♦ voj. tempirni vžigalnik ♪
- tempírnik -a m (ȋ) voj. naprava za tempiranje topovskih izstrelkov ♪
- templjánec -nca m (ā) kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec ♪
- têmpljar -ja m (ȇ) zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji ♪
- têmpljarski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na templjarje: templjarska cerkev / templjarski viteški red ♪
- templjáti -ám nedov. (á ȃ) delati, obnavljati sprednji, širši del podplata: templjati čevlje ♪
- têmpljevec -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci ♪
- têmpranje tudi témpranje -a s (ȇ; ẹ̑) glagolnik od temprati: tempranje litine / peč za tempranje ♪
- têmprati tudi témprati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) metal. žariti kaj, da se poveča oblikovalnost: temprati litino, ulitek têmpran tudi témpran -a -o: temprana litina / bela temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem zmanjšana količina ogljika; črna temprana litina litina, v kateri je z žarjenjem cementit pretvorjen v grafit ♪
- tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno ♪
- tén -a m (ẹ̑) 1. knjiž. polt: človek rjavega, temnega tena 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni ♪
83.058 83.083 83.108 83.133 83.158 83.183 83.208 83.233 83.258 83.283