Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (82.658-82.682)


  1.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre ♪
  2.      švédra  -e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta ♪
  3.      švédrast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki švédrasto prisl.: švedrasto hoditi ♪
  4.      švedráti  -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪
  5.      švedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. šepast: švedrav človek / švedravi koraki ♪
  6.      švédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi ◊ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  7.      švédščina  -e ž (ẹ̑) švedski jezik: učiti se švedščino; prevajati iz švedščine ♪
  8.      švèrc  in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj ♪
  9.      švêrcar  -ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev ♪
  10.      švêrcati  -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete ♪
  11.      švícar  -ja m (ȋ) vojak švicarske garde ♪
  12.      švícarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanu ◊ šah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk ♪
  13.      švíganje  -a s (ȋ) glagolnik od švigati: šviganje lastovk / šviganje krogel ♪
  14.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  15.      švígašvága  -e ž (ȋ-á) švigašvaga m: ta človek je prava švigašvaga ♪
  16.      švíga švága  prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak ● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen ♪
  17.      švígati  -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči ♪
  18.      švigàv  -áva -o in švígav -a -o prid. (ȁ á; ȋ) nav. ekspr. ki šviga: švigavi bliski / švrkal je konja s švigavim bičem ♪
  19.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
  20.      švíglja  -e ž (ȋ) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo 2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja ♪
  21.      švígljast  -a -o prid. (ȋ) nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant ♪
  22.      švigljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hitro se premikati sem in tja: martinček je švigljal po zidu ♪
  23.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  24.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel ♪
  25.      švísniti  -em dov. (í ȋ) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega ♪

   82.533 82.558 82.583 82.608 82.633 82.658 82.683 82.708 82.733 82.758  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA