Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (82.333-82.357)


  1.      šrávfati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa ∙ nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu ♪
  2.      šríbar  -ja m (ȋ) star. pisar: njegov oče je bil šribar; grajski šribar ♪
  3.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju ♪
  4.      šš 2 [š́] medm., klic perutnini beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke ♪
  5.      št  [š́t in š̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim ♪
  6.      štáb  -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov ♪
  7.      štáben  -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štab: štabno delo, posvetovanje / štabna pisarna / štabni oficir; štabni zdravnik ♪
  8.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati ♪
  9.      štacúnar  tudi štacunár -ja m (ȗ; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar ♪
  10.      štacúnarka  tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪
  11.      štacúnarski  tudi štacunárski -a -o prid. (ȗ; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost ♪
  12.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica ♪
  13.      štacúnski  -a -o prid. (ȗ) star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec ♪
  14.      štafáža  -e ž (ȃ) žarg., fot., um. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva: slikar je sprejel v krajino človeško, živalsko štafažo; nepotrebna štafaža / stebrišče na fotografiji je le za štafažo; pren., publ. te stranke so bile štafaža vladajoči stranki ♪
  15.      štafážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štafažo: štafažna pokrajina / imel je le štafažno vlogo ♪
  16.      štaféta  -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
  17.      štaféten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪
  18.      štajercijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štajercijance ali štajercijanstvo: štajercijanska stranka / štajercijansko gibanje ♪
  19.      štájerec  -rca m (ȃ) 1. vino s Štajerskega: pili so štajerca 2. pog. vlak, ki vozi na Štajersko: peljati se s štajercem ♪
  20.      štájeriš  -a m (ȃ) ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš // skladba za ta ples ♪
  21.      štájerka  -e ž (ȃ) kokoš štajerske pasme: štajerke dobro nesejo ♪
  22.      štájerski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko ♪
  23.      štájerščina  -e ž (ȃ) štajersko narečje: govoriti štajerščino; gorenjščina in štajerščina ♪
  24.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena ♪
  25.      štálica  -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti ♪

   82.208 82.233 82.258 82.283 82.308 82.333 82.358 82.383 82.408 82.433  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA