Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (82.283-82.307)



  1.      špendáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal
  2.      špendírati  -am dov. in nedov. () nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal
  3.      špetír  -a m () nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo
  4.      špetírati se  -am se nedov. () nižje pog. prepirati se, prerekati se: špetirala sta se za nepomembne stvari; kar naprej se špetira s sosedi
  5.      špíc  -a m () pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic
  6.      špíca 1 -e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama
  7.      špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji
  8.      špícelj  -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj
  9.      špičák  -a m (á) nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto
  10.      špíčast  -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšanpog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto
  11.      špíčenje  -a s () pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk
  12.      špíčiti  -im nedov.) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili
  13.      špíčka  -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu
  14.      špík  -a m () knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov
  15.      špíkati  -am nedov. ( ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače
  16.      špíkniti  -em dov.) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi
  17.      špíla  -e ž () tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo
  18.      špílati  -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte
  19.      špíliti  -im nedov.) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase
  20.      špílja  -e ž () knjiž. votlina, jama: v špilji so bili varni pred dežjem; vhod v špiljo / skalnata špilja
  21.      špináča  -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv
  22.      špináčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača špináčno prisl.: obleka špinačno zelene barve
  23.      špináčnica  -e ž () nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice
  24.      špíncelj  -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev
  25.      špírit  -a m () alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špiritžarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarelfarm. lesni špirit metanol, metilalkohol

   82.158 82.183 82.208 82.233 82.258 82.283 82.308 82.333 82.358 82.383  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA