Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (81.758-81.782)


  1.      šémica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od šema: pred vrati so stale tri šemice / ti si pa res prava šemica ♪
  2.      šémiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš ♪
  3.      šémljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta ♪
  4.      šempétrski  tudi šempêtrski -a -o [šem in šǝm] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
  5.      šémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šeme: šemski sprevod / šemski liki ♪
  6.      šèn  šêna m (ȅ é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena ♪
  7.      šenílja  -e ž (ȋ) tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje ♪
  8.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ȅ ẹ́; ȅ é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk ♪
  9.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal ♪
  10.      šènt  šénta in šênta m (ȅ ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil ♪
  11.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no ♪
  12.      šéntan  -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago ♪
  13.      šentjánžev  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan ♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  14.      šentjánževec  -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec ♪
  15.      šentjánževka  -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  16.      šentjánževski  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer ♪
  17.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov ♪
  18.      šentpétrski  tudi šentpêtrski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
  19.      šépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje ♪
  20.      šépast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna ♪
  21.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
  22.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
  23.      šépavec  -vca m (ẹ́) kdor šepa: hoja šepavca ♪
  24.      šépavka  -e ž (ẹ́) ženska, ki šepa: pomagati šepavki ♪
  25.      šépec  -pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec ♪

   81.633 81.658 81.683 81.708 81.733 81.758 81.783 81.808 81.833 81.858  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA