Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (81.658-81.682)



  1.      ščetíniti  -im nedov.) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščilekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
  2.      ščetínje  -a s () več ščetin, ščetine: prašičje ščetinje / ekspr. obril si je ščetinje kocine
  3.      ščétka  -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokoncičeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
  4.      ščétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ščetkati: ščetkanje las / ščetkanje obleke
  5.      ščétkar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar
  6.      ščétkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ščetkarje ali ščetkarstvo: ščetkarski izdelki / ščetkarski obrat; ščetkarska obrt
  7.      ščétkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasje ščétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki
  8.      ščétkati  -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačitiusnj. ščetkati usnje
  9.      ščétkica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od ščetka: očistiti s ščetkico / ščetkica za zobe
  10.      ščí  -ja m () v ruskem okolju juha iz mesa in zelenjave, navadno zelja: krožnik ščija; boršč in šči
  11.      ščína  -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo
  12.      ščínk  -a m () posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca // redko ščinkanje: poslušati vesel ščink
  13.      ščìnk  medm. () posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink
  14.      ščínka  -e ž () nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami
  15.      ščínkanje  -a s () glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev
  16.      ščínkati  -am nedov. () oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka
  17.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica
  18.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč noszool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae
  19.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo
  20.      ščínklja  -e ž () ekspr. ščinkavka: poslušati petje ščinklje in ščinkavca
  21.      ščíp  -a m () 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel
  22.      ščipálec  -lca [c in lc] m () 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec
  23.      ščipálen  -lna -o prid. () navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče
  24.      ščipálka  -e [k in lk] ž () 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica
  25.      ščipálnica  -e ž () mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih

   81.533 81.558 81.583 81.608 81.633 81.658 81.683 81.708 81.733 81.758  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA