Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (81.533-81.557)



  1.      šamán  -a m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana
  2.      šamánski  -a -o prid. () nanašajoč se na šamane ali šamanstvo: šamansko zamaknjenje / šamanski verski obredi
  3.      šamarjánka  -e ž () etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko
  4.      šampánjec  -jca m () 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca
  5.      šampanjizírati  -am nedov. () žarg. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra
  6.      šampánjka  -e ž () šampanjska steklenica: polniti šampanjke; vrat šampanjke
  7.      šampánjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve
  8.      šánce  šánc ž mn. () zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu
  9.      šánk  -a m () nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom
  10.      šánsa  -e ž () pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa
  11.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej
  12.      šantán  -a m () v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki
  13.      šántast  -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast
  14.      šantáti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  15.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno
  16.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža
  17.      šántung  -a m () tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga
  18.      šàp  medm. () izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
  19.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
  20.      šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo
  21.      šápast  -a -o prid. (á) ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence
  22.      šapáti  -ám tudi šápati -am nedov.; ā ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved
  23.      šápelj  -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj
  24.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
  25.      šápka 1 -e ž (á) redko šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe

   81.408 81.433 81.458 81.483 81.508 81.533 81.558 81.583 81.608 81.633  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA