Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (80.983-81.007)


  1.      stŕžek  -žka m (ȓ) 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu ♪
  2.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda ♪
  3.      stržénar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar ♪
  4.      stržénast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka ♪
  5.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi ♪
  6.      stuartski  -a -o [stjúar-] prid. (ȗ) nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike ♪
  7.      stúd  -a m (ȗ) knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega ♪
  8.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪
  9.      studèn  -êna -o in studén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̑) zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter ♪
  10.      studênčar  -ja m (ȇ) knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar ♪
  11.      studênček  -čka m (é) manjšalnica od studenec: iz tal teče bister studenček / prala je na studenčku ● ekspr. iz oči sta se ji udrla studenčka solz začela je jokati ♪
  12.      studênčen  -čna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na studenec: studenčna voda ◊ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha studênčno prisl.: studenčno čista resnica ♪
  13.      studênčina  -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino ♪
  14.      studênčnica  -e ž (ȇ) studenčna voda: piti studenčnico; mrzla studenčnica ♪
  15.      studenčnína  -e ž (ȋ) zastar. studenčnica: piti studenčnino ♪
  16.      studênec  -nca m (é) 1. manjši izvir vode: zaradi suše je studenec usahnil; bister, hladen studenec; žuborenje studenca; misel, čista kot studenec ♦ geogr. arteški studenec ki pod pritiskom privre na dan izpod neprepustnih plasti; presihajoči studenec ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha // vodni tok tega izvira: postrvi iz studenca; prala je na studencu; pren., knjiž. njegova poezija je poživljajoči studenec 2. ekspr., navadno z rodilnikom kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: studenec dohodkov / tu je studenec modrosti; studenci veselja, življenja 3. ekspr., navadno z rodilnikom velika količina česa: vlil se ji je studenec besed ♪
  17.      stúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program ♪
  18.      stúditi se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., z dajalnikom gnusiti se: gosenica se mi studi / tako življenje se mi studi ♪
  19.      studljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo ♪
  20.      stúliti se  -im se dov. (ú ū) ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo stúliti knjiž., redko zviti: stulil je list papirja in naredil cev stúljen -a -o: stuljeni kostanjevi listi; stuljena postava; čepel je ves stuljen; prisl.: stuljeno se držati ♪
  21.      stúpa  -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe ♪
  22.      stupíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. neumen, omejen: stupiden človek / stupiden izraz na obrazu / stupidno povelje ◊ psiht. duševno otopel, brezvoljen ♪
  23.      stušírati  -am dov. (ȋ) pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo ♪
  24.      stvár  -í ž (ȃ) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar // kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: stvar sem že našel in vrnil; to je dragocena, ukradena stvar / poštar je prinesel neko stvar, poglejte / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: star je, vendar kakšno stvar še napiše; rad bere, gleda, posluša lažje stvari; pospravi njegove stvari; kovček z osebnimi stvarmi; ekspr. vse mogoče stvari prodaja 3. ekspr., s prilastkom bitje: tista drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati; ne misli, da bo ta gosposka stvar kaj delala; gledali so me kot čudežno, nenavadno stvar / vsaka živa stvar bi razumela, samo on ne 4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka stvar ima svoj vzrok; niti ena stvar ni ušla njegovim očem; v marsikateri stvari nas prekašajo / ekspr. stvar sama na sebi niti ni tako huda; jemlji stvari take, kot so / stvari se moraš lotiti čimprej; vsako stvar opravi površno; z ujetniki so počenjali grde stvari / tudi tvoja stvar se bo uredila zadeva; za poslovne stvari ima velik smisel / stvari doma so se spremenile razmere, odnosi, položaj // kar je táko in je predmet a) govorjenja, pisanja: ne pripoveduj mi znanih stvari; pisati o vsakdanjih stvareh / zaupne stvari / toliko za uvod, zdaj pa k stvari / prepisati si vse bistvene stvari podatke, trditve b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih stvari 5. ed., nav. ekspr. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja: bojevati se za našo, skupno, slovensko stvar; braniti stvar delavstva; biti zvest stvari / publ., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: delati za stvar miru; biti privržen stvari socializma, svobode 6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek a) tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je drobna, nežna stvar / glavna stvar je, da si ostal živ; to narediti ni lahka stvar; oblika je z vsebino tesno povezana stvar b) odvisen od tega, kar določa prilastek: to je stvar časa, dogovora, okusa; končna odločitev je stvar vas samih 7. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja, ne vaša stvar / ocenjevanje pesmi ni stvar umetnika, ampak kritike naloga, opravilo // izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: kdaj dela, je njegova stvar, mora pa čimprej narediti / nočem dalje. Tvoja stvar 8. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža a) soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna stvar, vroče mu je; za to ni navdušen, razumljiva stvar b) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: nerodna stvar, kaj bomo pa zdaj; presneta stvar, spet me boli zob ● ekspr. stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi poudarja povedano kot temeljno dejstvo, resnico; knjiž. no, pa poglejmo, v čem je stvar kaj je bistvo vprašanja, problema; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; evfem. dekle že ima svoje stvari (mesečno) perilo; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; ekspr. ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; ekspr. ustrezi ji, to vendar ni taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. kje dobiti toliko ljudi, je seveda stvar zase je posebna naloga, težava ◊ filoz. stvar na sebi po Kantu stvar, kakršna je, neodvisno od spoznavanja ♪
  25.      stvárca  -e ž (ā) nav. ekspr. manjšalnica od stvar: dobro si oglejte vsako stvarco na sliki / izdeluje različne stvarce; vzeti s seboj le nekaj drobnih stvarc / mama se je iz porodnišnice vrnila z drobno, jokajočo stvarco; srnice, te ljubke, male stvarce / bral sem nekaj njegovih krajših stvarc / niti ena stvarca ni ušla njegovim očem / če mu rečem najmanjšo stvarco, kar pobesni; ene, najmanjše stvarce nimam proti njim prav ničesar ♪

   80.858 80.883 80.908 80.933 80.958 80.983 81.008 81.033 81.058 81.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA