Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (80.708-80.732)



  1.      stražárna  -e ž () star. stražarnica: stotnik je odšel iz stražarne
  2.      stražárnica  -e ž () posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle
  3.      stražárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na stražarje ali stražo: poznati stražarsko geslo / stražarska zapornica; stražarsko mesto / stražarska služba
  4.      strážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na stražarje ali stražo: obzidje s stražnimi stolpi; stražna ladja; stražno mesto stražarsko / stražni ognji so naznanjali, da se bliža sovražnik ◊ zool. stražna vetrnica vetrnica, ki živi v sožitju z rakom samotarcem, Adamsia palliata
  5.      stráženje  -a s (á) glagolnik od stražiti: straženje ujetnikov / biti določen za straženje
  6.      stražíšče  -a s (í) nekdaj kraj, prostor za straženje: prispeli so do stražišča na hribu
  7.      strážiti  -im, in stražíti in strážiti -im nedov.; á ) prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je stražil, da se ne bi kdo vselil / pri vseh vhodih so stražili vojaki; pren., ekspr. ob cesti so stražile visoke skale ∙ nar. stražiti mrliča bedeti pri mrliču stražèč -éča -e: stražeč glavni vhod, je prvi opazil nevarnost; stražeči vojaki ga niso hoteli poslušati
  8.      strážmešter  -tra m () star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter
  9.      strážnica  -e ž () 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica
  10.      strážnik  -a m () 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar
  11.      strážniški  -a -o prid. () nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba
  12.      strčáti  -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi
  13.      stŕd  -í ž () nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med: jesti strd; namazati strd na kruh / ajdova strd // nektar, mana: čebele nabirajo strd
  14.      stŕda  prisl. () redko trdo, močno: strda udariti po mizi / česar ni dosegel zlepa, je skušal doseči strda zgrda
  15.      stŕdek  -dka m () strjeni del tekoče snovi: odstraniti strdke barve, laka; strdek smrklja v nosu ♦ med. krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi
  16.      strdèl  in strdél -éla -o [e] prid. ( ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato
  17.      strdén  -a -o prid. (ẹ̑) star. meden1: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede
  18.      strdénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., star. medenjak: pogostili so ga s čajem in strdenci
  19.      strdeníca  -e ž (í) star. medica: piti strdenico ● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta
  20.      strdína  -e ž (í) redko strdek: strdina barve ◊ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
  21.      strdíšče  -a s (í) fiz. tališče: znižati strdišče; strdišče maziva, olja
  22.      strdítev  -tve ž () glagolnik od strditi: strditev tekoče snovi / strditev krvi
  23.      strdíti  -ím, in strdíti in stŕditi -im dov., stŕdil ( í; ŕ) narediti, da postane kaj trdo, trše: strditi glino z žganjem v peči / mraz strdi vodo v led ∙ ekspr. hudo trpljenje ga je strdilo utrdilo; naredilo trdega, brezčutnega strdíti se, in strdíti se in stŕditi se preiti iz tekočega stanja v trdno: beton se je že strdil; med se sčasoma strdi; ta snov se na zraku hitro strdi / kri se strdi / izcedek iz rane se strdi v krasto stŕjen -a -o tudi strjèn -êna -o: strjena kri; strjena plast na površini tekočine
  24.      strdljív  -a -o prid. ( í) ki se strdi: strdljiva snov ♦ teh. strdljivo olje olje, ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi
  25.      stréči  stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini // s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže 2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo 3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem b) v nekaterih deželah pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik // občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah 4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem 5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti 6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani 7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad 8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval 9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju ● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo

   80.583 80.608 80.633 80.658 80.683 80.708 80.733 80.758 80.783 80.808  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA