Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (80.533-80.557)
- sterilizíranje -a s (ȋ) glagolnik od sterilizirati: steriliziranje kirurških instrumentov / steriliziranje mleka, sokov / lonec za steriliziranje / steriliziranje mačk; steriliziranje iz zdravstvenih razlogov ♪
- sterilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. s segrevanjem nad 100° C, prekuhavanjem uničevati kužne klice: sterilizirati kirurške instrumente; sterilizirati obleko, obveze 2. agr. s segrevanjem nad 100° C uničevati bakterije, klice v živilu: sterilizirati mleko; sterilizirati zelenjavo za konzerviranje; sterilizirati pri 100° C; sterilizirati in pasterizirati 3. med., vet. delati koga neplodnega, jalovega, jaloviti: sterilizirati samce; sterilizirati iz zdravstvenih razlogov; pren. prevelika mehanizacija življenja sterilizira človekovo ustvarjalnost sterilizíran -a -o: sterilizirana gaza; sterilizirano mleko ♪
- stesáti stéšem tudi iztesáti -téšem dov., stêši stešíte tudi iztêši iztešíte; stêsal tudi iztêsal (á ẹ́) s tesanjem narediti, izoblikovati: stesati ostrešje; stesati iz macesnovega lesa; stesati si čoln, posteljo stesán tudi iztesán -a -o: lepo stesani in izrezljani stebri; grobo stesana zibelka ♪
- stesníti -ím dov., stésnil (ȋ í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino ♪
- stesnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje ♪
- stéti se stmèm se tudi stámem se dov. (ẹ́ ȅ, á) star. strditi se: mast se stme / kri se stme stét -a -o: steta kri ♪
- stévard -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese ♪
- stevardésa -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese ♪
- stewardésa in stjuardésa -e [stjuar-] ž (ẹ̑) stevardesa: potniki in stewardese ♪
- stezà -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5
m ♪
- stézati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati ♪
- stèzen -zna -o [tǝz] prid. (ǝ̏) nanašajoč se na stezo: stezni ovinki / stezne dirke ♪
- stezíca -e [tǝz] ž (í) manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice ♪
- stéznik -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm ◊ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč ♪
- stežáj -a m (ȃ) star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj ♪
- stežájen -jna -o prid. (ȃ) nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata ♪
- stežíti -ím dov., tudi stéži; stéžil (ȋ í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal ♪
- stéžka in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje ♪
- stíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
- stičíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se kaj stika: stičišče ploskev / mesto stoji na stičišču pomembnih prometnih poti / tu je stičišče različnih kultur, narodov 2. redko stična točka: najti stičišča med slikarjem in glasbenikom / stičišča med filozofijo in sociologijo ♪
- stíčnica -e ž (ȋ) 1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami 2. redko stična točka: v njunem delu je precej stičnic ♪
- stíden -dna -o prid. (ȋ) zastar. sramežljiv: plaha in stidna je stala pred ljudmi ♪
- stíditi se -im se nedov. (í ȋ) zastar. sramovati se: stidila se je povedati resnico; stiditi se pred kom ♪
- stígma -e ž (ȋ) 1. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme 2. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo; pren., knjiž. socialne stigme nedružabnih otrok ◊ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica ♪
- stigmatizácija -e ž (á) med., psiht. pojavitev krvavih madežev, lis na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: študija o stigmatizaciji ♦ rel. pojavitev Kristusovim ranam podobnih znamenj na določenih delih telesa ♪
80.408 80.433 80.458 80.483 80.508 80.533 80.558 80.583 80.608 80.633