Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (80.083-80.107)


  1.      srčíka  tudi sŕčika -e ž (í; ȓ) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: dolbsti srčiko hrasta; srčika palme // srednji, najmlajši listi solate, zelja: izrezati srčike / srčika solate, zelja ♦ les. srčika debla vlakna v sredini debla 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, bistvo: raziskati srčiko problema, spora / ta glasba je srčika njegovega življenja / idejna srčika romana 3. agr. češnja z debelimi plodovi srčaste oblike: obirati srčike ♪
  2.      sŕčiti  -im nedov. (ŕ ȓ) knjiž. opogumljati, hrabriti: njegova hladnokrvnost jih je srčila ♪
  3.      sŕčkan  -a -o prid. (ȓ) ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: srčkan otrok; srčkan teliček; dekle je zelo srčkano / srčkana kapica sŕčkano prisl.: malčki so srčkano pristopicali v sobo ♪
  4.      sŕčkanje  -a s (ȓ) ekspr. ljubkovanje: srčkanje otroka / srčkanje zaljubljenega parčka ♪
  5.      sŕčkast  -a -o prid. (ȓ) podoben srčku: srčkaste ustnice ♪
  6.      sŕčkati  -am nedov. (ȓ) ekspr. ljubkovati: srčkati otroka; rada se srčka pri materi / srčkala sta se v parku na klopi ♪
  7.      sŕčnica  -e ž (ȓ) bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica ♪
  8.      sŕd  -a m (ȓ) 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov ♪
  9.      srdít  -a -o prid., srdítejši (ȋ) 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati ♪
  10.      srdítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež ♪
  11.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase ♪
  12.      srébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave ♪
  13.      srébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala ♪
  14.      srébkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. srebati: srebkati kavo ♪
  15.      srebljáj  -a m (ȃ) količina česa tekočega, ki se naenkrat srebne: odpil je srebljaj kave in odložil skodelico ♪
  16.      srebljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo ♪
  17.      srébniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače) ♪
  18.      srebrár  -ja m (á) izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra: po poklicu je srebrar; delavnice srebrarjev in zlatarjev ♪
  19.      srêbrast  -a -o prid. (é) po barvi podoben srebru: srebraste ribje luske / srebrast lesk ♪
  20.      srébrc  -a m (ẹ̑) vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile ♪
  21.      srebrénka  -e ž (ẹ̄) bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria: na vrtu rastejo srebrenke ● knjiž. njegova srebrenka daleč nese s srebrom okovana puška ♪
  22.      srebréti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati po barvi podoben srebru: nebo je začelo srebreti / polja so srebrela v mesečini ♪
  23.      srebríkast  -a -o prid. (í) knjiž. srebrnkast: srebrikasta megla; v mesečini se je zdela trava srebrikasta srebríkasto prisl.: voda se srebrikasto razliva; srebrikasto sive skale ♪
  24.      srebríkati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla ♪
  25.      srebrína  -e ž (í) knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: mesečeva srebrina; srebrina zvezd ♪

   79.958 79.983 80.008 80.033 80.058 80.083 80.108 80.133 80.158 80.183  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA