Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (79.783-79.807)



  1.      splanírati  -am dov. () 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana
  2.      splastíti  -ím in splástiti -im dov., splástil ( í; ā ) zložiti v plasti: splastiti seno splastèn in splaščèn -êna -o in splásten -a -o: splasten kup slame
  3.      splašíti  in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil ( á ā; í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati
  4.      spláv  in splàv spláva m (; á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitromed. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
  5.      spláv  -í ž () zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro: dirjati na skok na splav; na vso splav priteči
  6.      splavár  in splávar -ja m (á; ) kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji
  7.      splaváriti  -im nedov.) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi
  8.      splavárjenje  -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi
  9.      splavárski  in splávarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje
  10.      splávati  -am dov. () 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele // začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval 3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje 4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav ● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati
  11.      splávek  -vka m () med. splavljeni zarodek, plod
  12.      spláven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na splav m: splavni drog / splavno pristanišče
  13.      spláven 2 -vna -o prid. (ā) po katerem se da splavljati: splavna reka
  14.      splavíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se splavlja: delati v splavišču 2. navt. velika poševna betonska konstrukcija, na kateri se gradijo ladje: na splavišču so postavili gredelj za novo ladjo
  15.      splavítev  -tve ž () glagolnik od splaviti, spustiti: splavitev ladje / splavitev zaradi bolezni
  16.      spláviti  -im tudi splavíti -ím dov., splávil (ā ; í) 1. spraviti, spustiti po (tekoči) vodi: splaviti hlode, les 2. izročiti, dati v uporabo s spustitvijo v vodo: splaviti ladjo, podmornico 3. med. imeti splav: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so splavile; splaviti zaradi bolezni / splaviti otroka splávljen -a -o tudi splavljèn -êna -o: splavljen plod, zarodek; splavljena ladja
  17.      spláviti  -im tudi splavíti -ím tudi izpláviti -im tudi izplavíti -ím dov., splávil tudi izplávil (ā ; í) s tokom spraviti kam: morje jih je splavilo na breg / solze lahko splavijo tujek iz očesa // redko odnesti, odplaviti: dež je splavil rodovitno prst
  18.      splávljanje  -a s (á) glagolnik od splavljati, spuščati: splavljanje lesa / splavljanje ladij / nevarnost okužbe pri splavljanju
  19.      splávljati  -am nedov. (á) 1. spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: splavljati hlode / nekoč so po naših rekah veliko splavljali 2. izročati, dajati v uporabo s spuščanjem v vodo: v ladjedelnici gradijo in splavljajo ladje 3. med. večkrat imeti splav: splavljati zaradi bolezni
  20.      splávljati  -am tudi izplávljati -am nedov. (á) odnašati, odplavljati: voda splavlja rodovitno zemljo
  21.      splávljenec  tudi izplávljenec -nca m () redko naplavljenec: reka je vrgla dva splavljenca na breg
  22.      splávnica  -e ž () teh. bazen v prekopu, na reki, v katerem se z dviganjem, spuščanjem vode omogoča ladjam, čolnom prehod: spustiti vodo v splavnico; ladijska splavnica na Djerdapu; sistem naprav v splavnici ◊ teh. vodna riža
  23.      splavúša  -e ž (ú) knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši
  24.      splazíti se  in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. ( á ; á ) plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje // ekspr. neslišno, neopazno a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
  25.      spleen  -a [splín] m () knjiž. duševno stanje dolgočasja, naveličanosti, melanholije: pregnati spleen / spleen dekadentnih pesnikov

   79.658 79.683 79.708 79.733 79.758 79.783 79.808 79.833 79.858 79.883  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA