Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (79.558-79.582)


  1.      snéžnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima ♪
  2.      snežníca  -e ž (í) voda, ki nastane pri taljenju snega: v kotanjah se je nabirala snežnica; umivati se s snežnico; potoki snežnice ♪
  3.      snežník  -a m (í) visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: na obzorju so se dvigali snežniki ♪
  4.      snežníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snežnik: snežniški vrhovi ♦ geogr. snežniško brezno brezno, v katerem se ohrani sneg vse leto ali velik del leta ♪
  5.      snežnják  -a m (á) knjiž., redko sneženi mož: otroci delajo snežnjake ♪
  6.      sníčav  -a -o prid. (í) nar. radoveden: sničavi otroci; nisem vedel, da si tako sničava ♪
  7.      snídenje  -a s (ȋ) knjiž. srečanje: izogniti se snidenju s kom / priti na snidenje; dogovoriti se za ponovno snidenje / snidenje nekdanjih maturantov ♪
  8.      snímek  -mka m (ȋ) zastar. posnetek: original so nadomestili s snimkom / ogledovati snimke s potovanj fotografije, slike ♪
  9.      sníti se  snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [sǝš in seš] (í) navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti ♪
  10.      snívati  -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero ♪
  11.      snubáč  -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci ♪
  12.      snubáčica  in snubačíca -e ž (á; í) v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica ♪
  13.      snubáčka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna ♪
  14.      snubáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost ♦ etn. snubaške pesmi ♪
  15.      snúbec  -bca m (ú) moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev ♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce ♪
  16.      snubílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž., redko snubec: prošnje mladega snubilca ♪
  17.      snubítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od snubiti: zavrnila je njegovo snubitev // etn. obred, pri katerem se ženski slovesno predlaga poroka z določenim moškim: slovesna snubitev ♪
  18.      snubíti  in snúbiti -im nedov. (ȋ ú) 1. prizadevati si pridobiti žensko, da pristane na predlagano poroko: snubiti bogato dekle; snubilo jo je veliko fantov / snubil jo je za ženo / dov. snubil je dekle pri očetu zasnubil ∙ ekspr. snubil jo je z očmi z zapeljivim gledanjem si je skušal pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost ♦ etn. v nedeljo bodo prišli snubit bo prišel moški, da ženski slovesno predlaga poroko s seboj, in njegovi spremljevalci 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobivati: snubiti turiste, volivce; podjetja so snubila strokovnjake za delo v tujini; snubili so ga za svoj klub snúbljen -a -o: večkrat snubljeno dekle ♪
  19.      snubítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snubitev: njegovi snubitveni načrti so propadli / snubitveni običaji / ruševčev snubitveni ples ples pred paritvijo ♪
  20.      snúbljenje  -a s (ú) glagolnik od snubiti: njegovega snubljenja ni vzela resno / preprečiti snubljenje delavcev za delo v tujini ♪
  21.      snúbljenka  -e ž (ú) ženska, ki jo kdo snubi: mlada snubljenka je odgovorila pritrdilno ♪
  22.      snúditi  -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu ♪
  23.      snútek  -tka m (ȗ) tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti snutek / snutek je iz debele volne, votek pa iz močne preje osnovne niti so ♪
  24.      snúti  snújem nedov. (ú) star. snovati: snuti načrte za prihodnji dan; niti prijatelji ne vedo, kaj je takrat snul ♦ obrt. snuti delati prvo vrsto pri pletenju, kvačkanju; tekst. snuti in tkati snovati ♪
  25.      spacáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popacati: spacati risbo 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spacati domačo nalogo / spacati portret narisati, naslikati ● ekspr. končno je le spacal diplomo diplomiral ♪

   79.433 79.458 79.483 79.508 79.533 79.558 79.583 79.608 79.633 79.658  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA