Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (79.233-79.257)


  1.      sleng  tudi slang -a [sléng tudi slêng] m (ẹ̑; ȇ) lingv. posebna govorica kake skupine ljudi, zlasti mladine, za katero je značilna uporaba novih besed, pomenov: družinski, mladinski sleng; žargon in sleng / govoriti sleng ♪
  2.      slengízem  tudi slangízem -zma [sleng-] m (ȋ) lingv. za sleng značilna beseda, pomen besede: uporabljati slengizme ♪
  3.      slép  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka // ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe 2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela // ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo 3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka 4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju 5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira 6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke ● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žarg. žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega navidez ni izhoda; nestrok. slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ◊ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon slépo prisl.: cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar slépi -a -o sam.: slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi ♪
  4.      slepár  -ja m (á) ekspr. kdor goljufa, vara: izogibaj se ga, slepar je; pretkan slepar ♪
  5.      sleparíja  -e ž (ȋ) ekspr. goljufija, varanje: dobiti kaj s sleparijo / to je navadna sleparija ♪
  6.      slepáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila moža ● nar. dolenjsko fantje so šli sleparit (pod okno) vasovat ♪
  7.      slepárjenje  -a s (á) glagolnik od slepariti: sleparjenje kupcev / s sleparjenjem je pridobil veliko denarja ♪
  8.      slepárka  -e ž (á) ekspr. ženska, ki goljufa, vara: to je pretkana sleparka ♪
  9.      slepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sleparje ali sleparjenje: sleparski prodajalci / sleparska igra s kartami; sleparska kupčija ♪
  10.      slépček  -čka m (ẹ́) ekspr. manjšalnica od slepec: poučevati slepčke / temu slepčku ni mogoče nič dopovedati ♪
  11.      slépčevski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na slepce: slepčevska temna očala / slepčevska hoja / kamnite, slepčevske oči kipov ♪
  12.      slépec  -pca m (ẹ́) 1. slep človek: pomagati slepcu čez cesto; v temi so tipali predse kakor slepci ∙ preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno // ekspr. kdor česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si res tak slepec / politični slepci / kot psovka ali zdaj vidiš, slepec 2. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi: pri košnji je ubil slepca ♪
  13.      slepéti  -ím nedov., slépi (ẹ́ í) postajati slep: slepeti je začel pred nekaj leti ♪
  14.      slepíca  -e ž (í) knjiž. 1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica // ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica 2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet ● knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohov ◊ les. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis ♪
  15.      slépič  -a tudi slepìč -íča m (ẹ̄; ȉ í) 1. črvasti podaljšek slepega črevesa: ognojen, počen slepič; operacija slepiča; vnetje slepiča / slepič se mu je razlil gnoj je iztekel iz njega 2. nar. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi; slepec: še slepiča se boji ♪
  16.      slépičevje  tudi slepíčevje -a s (ẹ̄; í) anat. spodnji del trebuha ob slepiču: bolečine v slepičevju ♪
  17.      slepílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) knjiž. kdor koga slepi, zaslepljuje: premeteni slepilci ♪
  18.      slepílen  -lna -o prid. (ȋ) ki slepi, zaslepljuje: slepilne luči avtomobilskih žarometov / ekspr. širiti slepilno propagando / slepilni manever manever za prevaranje nasprotnika ∙ slepilna pištola strašilna pištola ♪
  19.      slepílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) knjiž. 1. ženska, ki koga slepi, zaslepljuje: bila je nevarna slepilka 2. nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo; plašnica: nadeti konju slepilke ♪
  20.      slepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od slepiti: slepitev s praznimi besedami ♪
  21.      slepíti  -ím nedov., slépi (ȋ í) 1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč; žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile 2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi; prevelika ljubezen do otrok mater slepi 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil; slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami ● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenost slepèč -éča -e: slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg ♪
  22.      slepív  -a -o prid. (ȋ í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov ♪
  23.      slépka  -e ž (ẹ́) knjiž. slepa ženska: poučevati slepke ♪
  24.      slepljênje  -a s (é) glagolnik od slepiti: preprečevati slepljenje nasproti vozečih avtomobilov / vse to je le slepljenje samega sebe; slepljenje in goljufanje lahkovernih ljudi ♪
  25.      slepljív  -a -o prid. (ȋ í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče slepljívo prisl.: lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene ♪

   79.108 79.133 79.158 79.183 79.208 79.233 79.258 79.283 79.308 79.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA