Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (79.158-79.182)



  1.      slaščičár  tudi slaščíčar -ja m (á; ) izdelovalec ali prodajalec slaščic: v kuhinji dela tudi slaščičar; naročiti torto pri slaščičarju
  2.      slaščičárka  tudi slaščíčarka -e ž (á; ) izdelovalka ali prodajalka slaščic: zaposliti novo slaščičarko
  3.      slaščičárna  -e ž () gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno; šla je v slaščičarno
  4.      slaščičárnica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od slaščičarna: odprli so prijetno slaščičarnico // zastar. slaščičarna: rad je zahajal v slaščičarnice
  5.      slaščičárski  tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster
  6.      slaščíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo
  7.      slátina  -e ž () voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo
  8.      slátinar  -ja m () delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev
  9.      slatinár  -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil
  10.      slátinast  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli
  11.      slátinka  -e ž () 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach
  12.      slátinski  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
  13.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja
  14.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojiščurel. molitev pri maši z začetkom: Slava
  15.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
  16.      slávčev  -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem
  17.      slávčji  -a -e prid. () nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje
  18.      slávec  -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev
  19.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika
  20.      slavìč  -íča m ( í) star. slavec: poslušati slaviča
  21.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á , daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik
  22.      slavílec  -lca [lc in c] m () kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
  23.      slavílen  -lna -o prid. () ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
  24.      slavílnica  -e ž () knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic
  25.      slavíst  -a m () strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko

   79.033 79.058 79.083 79.108 79.133 79.158 79.183 79.208 79.233 79.258  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA