Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.783-78.807)


  1.      skíp  -a m (ȋ) mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi ♪
  2.      skipéti  -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi ● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko ♪
  3.      skíra  -e ž (ȋ) redko skiro: skira in kolo ♪
  4.      skírica  -e ž (ȋ) manjšalnica od skira: voziti se s skirico ♪
  5.      skísanec  -nca m (ȋ) ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati ♪
  6.      skísati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo skísati se 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal ● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha ∙ ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab ♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem ♪
  7.      skísniti  -em dov. (í ȋ) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil ♪
  8.      skíta  -e ž (í) zastar. potep, potepanje: šel je na skito ∙ nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža ♪
  9.      skitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec ♪
  10.      skítati se  -am se nedov. (ȋ) zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu ♪
  11.      sklàd  skláda m (ȁ á) 1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov 2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi 3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva 5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom // v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni ● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost ◊ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; jur. premoženjski sklad; papir. sklad približno 1.000 kg papirja; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine ♪
  12.      skladáč  -a m (á) kdor sklada (predmete, stvari): skladač opeke ♪
  13.      skladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa ♪
  14.      skládalnica  tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
  15.      skládanec  -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
  16.      skládanica  -e ž (á) skladovnica: skladanica desk, knjig / zložiti drva v skladanico / pojesti cele skladanice slaščic ♪
  17.      skládanje  -a s (ȃ) glagolnik od skladati: skladanje desk / skladanje snopov v kopice / ukvarja se s skladanjem in dirigiranjem / skladanje pesmi / skladanje z okolico ♪
  18.      skládast  -a -o prid. (á) ki je iz skladov: skladast led ♪
  19.      skladátelj  -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe ♪
  20.      skladateljevánje  -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
  21.      skladáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika ♪
  22.      skládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati 2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada // star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze skládati se biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema ● redko fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja ♪
  23.      skládavnica  -e ž (á) knjiž., redko skladovnica: skladavnica drv, knjig ♪
  24.      skládba  -e ž (ȃ) glasbeno delo: izvedli so skladbo priznanega skladatelja; napisal je nekaj znanih skladb / instrumentalna, vokalna skladba; zborovska skladba; skladba za violino in orkester ● zastar. skladbe papirja skladi ◊ muz. dvoročna, polifonska skladba ♪
  25.      skládbica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od skladba: napisal je nekaj znanih skladbic / skladbica za flavto ♪

   78.658 78.683 78.708 78.733 78.758 78.783 78.808 78.833 78.858 78.883  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA