Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (78.533-78.557)
- sínj -a m (ȋ) knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost ♪
- sínj -í ž (ȋ) knjiž., redko sinjina: bleda sinj neba ♪
- sínjast -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan ♪
- sinjebrádec -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca ♪
- sinjéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel 2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda sinjèč -éča -e: sinječe dalje ♪
- sinjévkast in sínjevkast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) knjiž. sinjkast: sinjevkast dim, oblak / postal je sinjevkast v obraz modrikast ♪
- sínji -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
- sinjína -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
- sínjiti -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
- sínjkast -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva sínjkasto prisl.: iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči ♪
- sinklinála -e ž (ȃ) geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom ♪
- sinkrétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretična ideologija / sinkretično povezovanje različnih pojmov ♪
- sinkretístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretistični verski kulti / sinkretistična tvorba ♪
- sinkretízem -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
- sintágma -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
- sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza ♪
- sintáksa -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
- sintáktičen -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
- sintáktik -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
- sínter -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi
obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintétik -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom ♪
- sintétika -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko ♪
- sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
- sintétski -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
78.408 78.433 78.458 78.483 78.508 78.533 78.558 78.583 78.608 78.633