Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.508-78.532)


  1.      sindikalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sindikaliste ali sindikalizem: sindikalistična organizacija / sindikalistične težnje ♪
  2.      sindikalístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od sindikalist: na zborovanju sta govorili znani sindikalistki ♪
  3.      sindikalízem  -zma m (ȋ) polit., v nekaterih državah delavsko ali nameščensko gibanje, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemati se za sindikalizem; francoski, italijanski sindikalizem ♪
  4.      sindikát  -a m (ȃ) 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev ♪
  5.      sindikáten  -tna -o prid. (ȃ) zastar. sindikalen: sindikatne organizacije / sindikatni tovariši ♪
  6.      síne  -ta m (ȋ) ekspr. 1. sin: sine že bere in piše; njegov sine je zelo pogumen 2. mlajši moški v odnosu do starejše osebe: rad ga je imel in pravil mu je sine / kot nagovor sine, oglasi se pri nas; prim. sin ♪
  7.      sinédrij  -a m (ẹ́) zgod. 1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija 2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor ♪
  8.      sínek  -nka m (ȋ) ekspr. sin: živel je s hčerko in sinkom; imela je dva sinka ♪
  9.      sinekúra  -e ž (ȗ) knjiž. donosna služba brez (veliko) skrbi, dela: njegova služba je sinekura ♪
  10.      sinekúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sinekuro: sinekurni dohodki / tu ni sinekurnih služb ♪
  11.      sinekuríst  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima sinekuro: dohodki sinekurista ♪
  12.      sinergíja  -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
  13.      sinergízem  -zma m (ȋ) 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona ♪
  14.      sinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika ♪
  15.      sinestezíja  -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
  16.      síngerica  -e ž (í) pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico ♪
  17.      síngle  -a [singl] m (ȋ) šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu: zmagati v singlu ♪
  18.      síngular  -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
  19.      síngularen  tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika ♪
  20.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
  21.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
  22.      siníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
  23.      siníčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje ♪
  24.      siníčka  -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke ♪
  25.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪

   78.383 78.408 78.433 78.458 78.483 78.508 78.533 78.558 78.583 78.608  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA