Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.458-78.482)



  1.      sílj  -a m () bot. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastimi ali rumenkastimi cveti v kobulih, Peucedanum: gorski, orjaški silj
  2.      sílje  -a s () nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo; možje so hodili po njivah in si ogledovali silje
  3.      síljenje  -a s () glagolnik od siliti: brez siljenja ga je pripravil k delu; siljenje k sodelovanju / siljenje na bruhanje / siljenje čebulnic pozimi; radič za siljenje
  4.      sílnica 1 -e ž () 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice
  5.      sílnica 2 -e ž () agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici
  6.      sílnik  -a m () knjiž. oblastnik, tiran: boj zoper tuje silnike / silniki naših dedov
  7.      silúr  -ja m (ū) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju
  8.      silúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba
  9.      silvánec  -nca m () 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca
  10.      silvátičen  -čna -o prid. (á) vet., v zvezi silvatična steklina steklina gozdnih živali; gozdna steklina
  11.      silvéster  -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat
  12.      silvéstrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zadnji dan v letu: silvestrski večer; silvestrska noč / povabljen je bil na silvestrsko zabavo / silvestrski program
  13.      silvín  -a m () min. rudnina kalijev klorid
  14.      síma 1 -e ž () arhit. žleb iz kamna ali gline na grških templjih, navadno okrašen
  15.      síma 2 -e ž () geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij
  16.      símca  -e [-mk-] ž () osebni avtomobil francoske tovarne Simca: pripeljala se je s simco
  17.      símentalski  -a -o prid. () vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami
  18.      simetrála  -e ž () geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična, somernica: narisati simetralo; simetrala daljice, kota; simetrala dveh likov
  19.      simetrálen  -lna -o prid. () geom., v zvezi simetralna ravnina ravnina, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična
  20.      simétričen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela, someren: simetrična stavba; simetrično drevo / simetričen lik / simetrična gradnja, kompozicija dela / ima simetričen obraz; simetrično telo // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: drevesa v drevoredu so simetrična / simetrična razvrstitev ◊ elektr. simetrični kabel kabel, v katerem sta po dva vodnika simetrična glede na zemljo; simetrični večfazni sistem sistem, pri katerem so vse fazne napetosti enako velike in v fazi medsebojno premaknjene; simetrična obremenitev večfaznega sistema obremenitev, enakomerno razdeljena na večfazni sistem; geom. osno, ravninsko, središčno simetričen glede na os, ravnino, središče; min. zrcalno simetričen; zool. bilateralno ali dvobočno simetrična žival žival, ki ima enako levo in desno polovico simétrično prisl.: simetrično razvrstiti kaj; slike, simetrično viseče po stenah
  21.      simetríja  -e ž () lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti // dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetričnobiol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije
  22.      simetríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na simetrijo: simetrijski elementi / simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; simetrijska ravnina
  23.      simpatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva ♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati 2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom
  24.      simpátičen  -čna -o prid., simpátičnejši (á) 1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada 2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje ● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij simpátično prisl.: simpatično se vesti
  25.      simpatíja  -e ž () 1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; gojiti, kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja // ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant 2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo

   78.333 78.358 78.383 78.408 78.433 78.458 78.483 78.508 78.533 78.558  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA