Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.383-78.407)


  1.      siésta  -e ž (ẹ̑) v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto ♪
  2.      sifilída  -e ž (ȋ) knjiž. sifilis: imeti sifilido; zdravljenje sifilide ♪
  3.      sífilis  -a m (ȋ) med. nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta: zboleti za sifilisom ♪
  4.      sífilisen  -sna -o prid. (ȋ) med. sifilitičen: sifilisni znaki ♪
  5.      sifilítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sifilis: sifilitični bolnik / sifilitična infekcija; sifilitična razjeda ♪
  6.      sifilítik  -a m (í) med. kdor ima sifilis: zdravljenje sifilitikov ♪
  7.      sífla  -e ž (ȋ) žarg. sifilis: ima siflo ♪
  8.      síga  -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
  9.      síganje  -a s (ȋ) glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje ♪
  10.      sígast  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪
  11.      sígati  -am nedov. (ȋ ȋ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti ♪
  12.      sígav  -a -o prid. (ȋ) ki siga: sigav starec / sigavo hropenje ♪
  13.      sigilárija  -e ž (á) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnemu odtisu podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
  14.      sígla  -e ž (ȋ) knjiž., redko kratica, okrajšava: sigle v starih listinah ♦ adm. stenografska sigla samoznak ♪
  15.      sígma  -e ž, tudi neskl. (ȋ) osemnajsta črka grške abecede: zaznamovati s sigmo [σ] ♪
  16.      sigmatízem  -zma m (ȋ) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem ♪
  17.      sigmátski  -a -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist ♪
  18.      signál  -a m (ȃ) 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal ♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal // električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali ♪
  19.      signálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka ♪
  20.      signalíst  -a m (ȋ) kdor je usposobljen za signaliziranje: signalist je začel mahati z zastavicami; signalist na ladji, letališču ♪
  21.      signalizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija ♪
  22.      signalizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme ♪
  23.      signalizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od signalizirati: signaliziranje z zastavicami; naprave za signaliziranje / zvočno signaliziranje ♪
  24.      signalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak // s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu ● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti ♪
  25.      signálnik  -a m (ȃ) knjiž., redko 1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz 2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika ♪

   78.258 78.283 78.308 78.333 78.358 78.383 78.408 78.433 78.458 78.483  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA