Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (78.333-78.357) 
- shranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ima kaj v hrambi: shranjevalec odgovarja za shranjeno blago ♪
- shranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori; police in druge shranjevalne površine v omari ♦ jur. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
- shranjeválnica -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa ♪
- shranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od shranjevati: shranjevanje jabolk za zimo; shranjevanje v hladilniku; prostor za shranjevanje čevljev / shranjevanje dopisov ♪
- shranjeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti // delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije ♪
- shréban -a -o prid. (ẹ̄) star. razpokan, razklan: tramovi so shrebani / stara, shrebana bajta razmajana ♪
- shrlína -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino ♪
- shruméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo ♪
- shrústati -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike ♪
- shúda prisl. (ȗ) knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda ♪
- shúditi -im tudi shudíti -ím dov., shúdil (ú ȗ; ȋ í) star. razjeziti: s svojim ravnanjem so ga shudili / oče se je zelo shudil ♪
- shújskati -am dov. (ȗ) redko nahujskati: shujskati ljudi k uporu ♪
- shújšanje -a s (ȗ) glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja; sredstvo za shujšanje ♪
- shújšati -am dov. (ȗ) postati suh: bolnik je shujšal; shujšati zaradi stradanja; shujšati v obraz; shujšati za pet kilogramov; vidno, zelo shujšati shújšan -a -o: shujšan človek; shujšan obraz; biti bled in shujšan ∙ ekspr. shujšan do kosti zelo ♪
- shújšati se -am se dov. (ȗ) star. poslabšati se: bolezen se mu je shujšala ♪
- shujševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa ♪
- shúliti se -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila shúljen -a -o: shuljena starka ♪
- sí m neskl., tudi sí síja (ȋ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici ♪
- si členek za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze: izberi kogar si že bodi; do take sreče ne pride kdor si bodi kdorsibodi; ne govori o tem tukaj ne kjer si bodi drugje kjersibodi; star. lej si no, kakšno dekle si postala / star. gorje si ga ladji, ki zaide med te čeri; prim. bogsigavedi, karsibodi, katerisibodi, kjersibodi, vragsigavedi ipd. ♪
- síal -a m (ȋ) geol. zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in aluminij: sial in sima ♪
- síamka -e ž (ȋ) pog. siamska mačka: kupil je čistokrvno siamko ♪
- síamski -a -o prid. (ȋ) v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom ♪
- sibarít -a m (ȋ) knjiž., redko mehkužnež, uživač: zaradi življenja v izobilju postane marsikdo sibarit ♪
- sibarítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sibarite: kazal je svoja sibaritska nagnjenja / sibaritsko življenje ♪
- sibíla -e ž (ȋ) knjiž. prerokinja: verjeti prerokbam sibile ♪
78.208 78.233 78.258 78.283 78.308 78.333 78.358 78.383 78.408 78.433 
