Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.308-78.332)



  1.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. () navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
  2.      shájati se  -am se nedov. () večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
  3.      shakespearski  -a -o [šékspir-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Shakespearu: shakespearsko pojmovanje tragike
  4.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema
  5.      shemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema shemátično prisl.: shematično prikazati delovanje stroja
  6.      shemátika  -e ž (á) knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
  7.      shematizácija  -e ž (á) glagolnik od shematizirati: shematizacija dejstev, problemov / prevod je od izvirnika zelo oddaljena shematizacija
  8.      shematízem  -zma m () knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti
  9.      shematizíranje  -a s () glagolnik od shematizirati: očitali so mu shematiziranje; shematiziranje in posploševanje
  10.      shematizírati  -am nedov. in dov. () 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane
  11.      shemátski  -a -o prid. () shematičen: shematski prikaz stroja / njegova stališča so preveč shematska
  12.      shêrry  -ja [šeri] m () desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino
  13.      shitéti  -ím dov., shítel (ẹ́ í) knjiž. hitro iti, oditi: ljudje so shiteli na trg; shiteti po stopnicah
  14.      shízma  -e ž () knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let ∙ knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost
  15.      shizmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. razkolniški: shizmatična cerkev / shizmatični nauki nauki, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
  16.      shizmátik  -a m (á) knjiž. razkolnik: shizmatiki in heretiki
  17.      shladíti  -ím dov., shládil ( í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč
  18.      shlajeváti  -újem nedov.) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje
  19.      shrámba  -e ž () 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
  20.      shrámben  -bna -o prid. () nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil
  21.      shrámbica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna
  22.      shránek  -nka m () gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki
  23.      shranítev  -tve ž () glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo
  24.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila
  25.      shránjati  -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti

   78.183 78.208 78.233 78.258 78.283 78.308 78.333 78.358 78.383 78.408  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA