Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.258-78.282)


  1.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  2.      seznánjanje  -a [sǝz in sez] s (á) glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo ♪
  3.      seznánjati  -am [sǝz in sez] nedov. (á) 1. delati, da postane kdo komu znan: seznanjal ga je s svojimi prijatelji; osebno seznanjati koga s kom; seznanjati se na izletih; otroci se hitro seznanjajo 2. delati, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznanjati kupce z delovanjem in uporabo aparata; podrobno seznanjati s čim / knjiga nas seznanja z nekaterimi novimi odkritji seznanjajóč -a -e: razkazal jim je tovarno, seznanjajoč jih s problemi proizvodnje ♪
  4.      seznánjenje  -a [sǝz in sez] s (ā) glagolnik od seznaniti: seznanjenje z novimi sodelavci / članek je pripomogel k seznanjenju rojakov z dogajanji v domovini ♪
  5.      seznáti  -ám [sǝz in sez] dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel ♪
  6.      sezúti  sezújem [sǝz in sez] dov., sezúl in sezùl (ú ȗ) narediti, da kdo nima na nogah obuvala: sezuti otroka; sezuti se pred vrati / sezuti čevlje, škornje; sezuti si sandale in obuti copate / sezuti nogavice sezút -a -o: biti sezut; sezute noge ♪
  7.      sezuváč  -a [sǝz in sez] m (á) priprava za sezuvanje škornjev; zajec: škornje si je sezul s sezuvačem ♪
  8.      sezúvanje  -a [sǝz in sez] s (ú) glagolnik od sezuvati: priprava za sezuvanje / sezuvanje čevljev, škornjev ♪
  9.      sezúvati  -am [sǝz in sez] nedov., tudi sezuvála (ú) delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice sezúvati se zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo ♪
  10.      sežágati  -am [sǝž in sež] dov. (ȃ) z žaganjem razdeliti na dele: sežagati drva / slabše deske so sežagali za kurjavo ♪
  11.      sežáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene ♪
  12.      sežémati  -am [sǝž in sež] nedov. (ẹ̑) knjiž. strnjevati, združevati: sežemati misli v sklepe ♪
  13.      séženj  -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje ♪
  14.      séženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge ♪
  15.      sežéti  -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
  16.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  17.      sežíg  -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪
  18.      sežigálen  -lna -o [sǝž in sež] prid. (ȃ) nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken ♪
  19.      sežigalíšče  -a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem ♪
  20.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
  21.      sežíganje  -a [sǝž in sež] s (ȋ) glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev ♪
  22.      sežígati  -am [sǝž in sež] nedov. (ȋ ȋ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo ∙ sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi // z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo ♪
  23.      sežígen  -gna -o [sǝž in sež] prid. (ȋ) nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva ♪
  24.      sežvrkljáti  -ám [sǝž in sež] dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca ♪
  25.      sfabricírati  -am dov. (ȋ) redko izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi ♪

   78.133 78.158 78.183 78.208 78.233 78.258 78.283 78.308 78.333 78.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA