Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (78.108-78.132)



  1.      sêrvisen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sêrvis: servisni delavci; servisna dejavnost / servisna delavnica / servisna služba; servisno vzdrževanje naprav / servisna pralnica servis za pranje perilateh. servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
  2.      servisêr  -ja m () delavec, ki dela, opravlja servis: zaposlen je kot serviser
  3.      servisírati  -am dov. in nedov. () narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov
  4.      servít  -a m () rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z organiziranjem misijonov
  5.      servitút  -a m () jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti
  6.      servitúten  -tna -o prid. () jur. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica
  7.      sêrvus  medm. () v meščanskem okolju, nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: med seboj so se pozdravljali: servus
  8.      sêrž  -a m () tekst. gladka bombažna, volnena tkanina v keprovi vezavi
  9.      seržánt  -a m (ā á) v nekaterih državah podoficirski čin, navadno za stopnjo višji od korporala, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje seržant
  10.      sêržast  -a -o prid. () tekst. ki je iz serža: modra seržasta obleka
  11.      sesáč  -a [sǝs in ses] m (á) nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje
  12.      sesáhel  -hla -o [sǝs-ǝ in ses-ǝ] prid. (á) knjiž. usahel: sesahel studenec / od starosti sesahlo telo upadlo
  13.      sesálec  -lca [sǝs-c in ses-c tudi sǝs-lc in ses-lc] m () 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev ♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
  14.      sesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
  15.      sesálka  -e [sǝs-k in ses-k tudi sǝs-lk in ses-lk] ž () stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka
  16.      sesálnik  -a [sǝs in ses] m () električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
  17.      sesálski  -a -o [sǝs-ls in ses-ls in sǝs-s in ses-s] prid. () nanašajoč se na sesalce: sesalski možgani; sesalski predniki / sesalska favna
  18.      sesánje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
  19.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov.) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
  20.      sèsec  -sca in sesèc -scà in sêsec in sésec -sca [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ; é; ẹ̄) star. sesek: mladič išče materin sesec / žrebiček je še pri sescu kobila ga še doji
  21.      sesèd  -éda [sǝs in ses] m ( ẹ́) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps
  22.      sesédanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi
  23.      sesédati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
  24.      sesédek  -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek
  25.      sesédenica  -e [sǝs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko

   77.983 78.008 78.033 78.058 78.083 78.108 78.133 78.158 78.183 78.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA