Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (7.776-7.800) 
- Braillov -a -o [brájlov in brájev] prid. (ȃ) navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi ♪
- brálstvo -a [u̯s] s (ȃ) ljudje, ki berejo; bralci: pisatelj je bralstvu dovolj znan; slovensko bralstvo; knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva ♪
- brámbovec -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
- brámbovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem ♪
- brámbovstvo -a s (á) nekdaj kar se nanaša na brambovce ♪
- brámor -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
- bramoràv -áva -o prid. (ȁ á) vet. ki ima bramor: bramorav junec ♪
- brámorka in bramórka -e ž (á; ọ̄) nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor ♪
- branílo -a s (í) star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen ♪
- bránovlek -a m (á) nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka: branovleki so tolkli na ojesa ♪
- brášno -a s (á) star. hrana za na pot: vzeti brašno s seboj; počivala sta in se krepčala z brašnom; pripraviti polno torbo brašna // živež, živila: berač z nabranim brašnom ♪
- bratoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela ♪
- bratoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen med ljudmi: mir in bratoljubje ♪
- bratomôr -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor brata: biti osumljen bratomora ♪
- bratomóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
- bratomorílec -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
- bratomorílen -lna -o prid. (ȋ) bratomoren: bratomorilna vojna ♪
- bratomorílski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) redko bratomoren: bratomorilska vojna ♪
- bratomórstvo -a s (ọ̑) knjiž. dejavnost bratomorilcev: krvavo bratomorstvo ♪
- brátov -a -o (á) svojilni pridevnik od brat: bratovo posestvo / izgubiti bratovo oporo ♪
- brátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj ♪
- brátovstvo -a s (á) bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva ♪
- brátovščina -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu ♪
- brátovščinar -ja m (á) redko član bratovščine, cerkvenega društva ♪
- brátovščinski -a -o (á) pridevnik od bratovščina 2: bratovščinski sklad ♪
7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 
