Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (77.658-77.682)



  1.      scementírati  -am dov. () prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
  2.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  3.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij
  4.      scenárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki
  5.      scenaríst  -a m () kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
  6.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  7.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
  8.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
  9.      scepetáti  -ám dov.) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom
  10.      scepíti  in scépiti -im dov. ( ẹ́) po dolgem razsekati, razklati: scepiti drva / scepiti drevo na tri dele razcepiti
  11.      scésten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko cesten: scestni prah / scestno poznanstvo
  12.      schulvereinski  -a -o [šúlferájn-] prid. (-) v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah
  13.      scientístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof
  14.      scientízem  -zma m () filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem
  15.      Scíla  -e ž () knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost: še zmerom nismo mimo vseh Scil in Karibd ∙ knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti
  16.      scíla  -e ž () bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
  17.      scindáps  in scindápsus -a m () vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus
  18.      scintilácija  -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija
  19.      scintilacíjski  -a -o prid. () fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi
  20.      scmáriti  -im dov.) slabš. speči, skuhati: scmariti kaj za večerjo; scmariti meso na ražnju
  21.      scmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri // poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo
  22.      scrkljánec  -nca m (á) pog. razvajenec, miljenček: ne mara ga, ker je scrkljanec
  23.      scrkljánka  -e ž (á) pog. razvajenka, miljenka: take scrkljanke ne mara
  24.      scrkljáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: babica jih je preveč scrkljala scrklján -a -o: scrkljan otrok; deklica je zelo scrkljana
  25.      scúfati  -am dov. () pog. raztrgati v kosme, nitke; scefrati: scufati obleko / scufati perje

   77.533 77.558 77.583 77.608 77.633 77.658 77.683 77.708 77.733 77.758  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA