Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (77.358-77.382)



  1.      ržíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasla rž: preorati ržišče
  2.      s  [ès in sǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, s tudi ès êsa tudi s-ja ( ; ǝ̏) devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik ◊ agr. S kljuka kljuka, ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici; lingv. s kot kratica samostalnik srednjega spola
  3.      sabéjnik  -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki
  4.      sábeljn  -a -o [bǝl] () pridevnik od sablja: sabeljni ročaj
  5.      sáblja  -e ž () 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne // dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja ● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati seagr. nož za razrezovanje grud
  6.      sabljáč  -a m (á) kdor goji sabljanje: sabljači, boksarji in tekači
  7.      sabljáčica  -e ž (á) ženska oblika od sabljač: bila je spretna sabljačica
  8.      sabljánje  -a s () glagolnik od sabljati: učiti se sabljanja; svetovno prvenstvo v sabljanju / besedno sabljanje
  9.      sábljar  tudi sabljár -ja m (; á) nekdaj izdelovalec sabelj: sabljarji in mečarji
  10.      sábljarica  -e ž () zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca
  11.      sábljarka  -e ž () zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus
  12.      sábljast  -a -o prid. () podoben sablji: sabljasti listi; krive, sabljaste veje / imel je sabljaste noge ♦ vet. sabljasti rep psa; sabljasta stoja stoja pri živalih, zlasti kravah, z zelo upognjenim skočnim sklepom zadnjih nog
  13.      sabljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju
  14.      sabljáti  -ám nedov.) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami
  15.      sabljávka  -e ž () ženska, ki goji sabljanje: tekmovanje sabljavk
  16.      sábljica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od sablja: potegniti sabljico iz nožnice
  17.      sábljičast  -a -o prid. () podoben sablji, sabljici: sabljičasti zeleni listi / ima sabljičaste noge
  18.      sabljíka  -e ž (í) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti sabljike
  19.      sábljin  -a -o () pridevnik od sablja: sabljin ročaj
  20.      sáčiti  -im nedov.) rib. loviti s sakom: dovolili so mu sačiti
  21.      sád  -ú m, prvi pomen stil. sád -a () 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki 2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledicaekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke partizanom zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
  22.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
  23.      sádež  -a m () užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadjeagr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
  24.      sádežen  -žna -o () pridevnik od sadež: sadežna lupina
  25.      sadíka  -e ž (í) mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto: sadike so odgnale, se prijele; gojiti sadike v toplih gredah; osuti, posaditi sadike; zavarovanje sadik / drevesne sadike; ribezove, trtne sadike; zeljne sadike; sadika paradižnika; pren. žlahtne kulturne sadike

   77.233 77.258 77.283 77.308 77.333 77.358 77.383 77.408 77.433 77.458  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA