Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.958-76.982)


  1.      rezkálnik  -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
  2.      rézkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev ♪
  3.      rézkar  -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
  4.      rezkár  -ja m (á) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: rezkarji in strugarji ♪
  5.      rézkati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike ♪
  6.      rezljáč  -a m (á) kdor rezlja: spreten rezljač ♪
  7.      rezljáča  -e ž (á) les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače ♪
  8.      rezljáj  -a m (ȃ) količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha ♪
  9.      rezljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rezljati: rezljanje okraskov / žagica za rezljanje ♪
  10.      rezljaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, navadno namenjen olepšavi, okrasitvi: svetloba je padala na lepo rezljarijo ♪
  11.      rezljáti  -ám nedov. (á ȃ) z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo rezlján -a -o: rezljani oltar; rezljana skrinja ♪
  12.      rezníca  -e ž (í) zastar. del rastline za razmnoževanje; potaknjenec: reznica se še ni ukoreninila; trtne reznice ♪
  13.      rezník  -a m (í) agr. 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: obrezovati trte z reznikom 2. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema do pet očesi: reznik na trsu / kratki reznik z dvema do tremi očesi / odrezati trto na reznik ♪
  14.      rezultánta  -e ž (ȃ) fiz. vektor, ki se dobi kot vsota dveh ali več vektorjev: določiti rezultanto; rezultanta hitrosti, sil; pren., knjiž. narodnost je rezultanta različnih komponent; cena je rezultanta povpraševanja in ponudbe ♪
  15.      rezultát  -a m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid // kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled rezultatov gospodarjenja, poslovanja / knjiga je rezultat večletnega dela za knjigo je bilo potrebno večletno delo; zmaga je bila rezultat skrbnih priprav zmagali so zaradi skrbnih priprav; pomembni rezultati na področju glasbe dosežki / publ.: pogovori med državnikoma so dali dobre rezultate so bili uspešni; njihova prizadevanja so ostala brez rezultata so bila neuspešna // kar nastane pri kakem dogajanju: ta snov je rezultat kemičnega procesa / pregledati rezultate družbenega razvoja 2. kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami: rezultat ni pravilen; preveriti rezultat; rezultat množenja, seštevanja 3. s številom izražen športni dosežek: razglasiti rezultate teka na sto metrov; tekmovalec je dosegel najboljši, rekordni rezultat; rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva / rezultat je dva proti nič za domače moštvo domače moštvo je doseglo dve točki ● publ. njegov uspeh je bil rezultat naključja je bil naključen; publ. delavci naj odločajo o rezultatih dela o ustvarjenem dohodku ◊ šport. neodločeni rezultat pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas; uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba ♪
  16.      rezultírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. izvirati, izhajati: bolnikove duševne težave rezultirajo iz vojnih doživetij / sodba o umetniški vrednosti dela rezultira iz natančne analize je nastala na podlagi natančne analize 2. kazati, izražati: podatki ne rezultirajo dejanskega stanja ♪
  17.      rézus  -a m (ẹ̑) zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov ♪
  18.      réž  -í ž, daj., mest. ed. réži (ẹ̑) redko reža: zadelati reži ♪
  19.      réža  -e ž (ẹ́) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / redko skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo ◊ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge ♪
  20.      režáj  -a m (ȃ) ekspr. izraz obraza, navadno močno raztegnjene ustnice, ki kaže a) veselje, radost: njegov režaj bi vsakogar spravil v dobro voljo / ustnice so se mu razširile v vesel režaj b) negativen, odklonilen odnos: nesramen, porogljiv režaj / brezzoba usta so se raztegnila v hudoben režaj ♪
  21.      režánec  -nca m (á) nar. zahodno podboj: kamnit režanec / nasloniti se na režanec ♪
  22.      režánje  -a s (ȃ) glagolnik od režati: pasje režanje / iz gostilne se je slišalo veselo režanje ♪
  23.      réžast  -a -o prid. (ẹ́) poln rež: stenska obloga je iz slabega lesa in režasta / režast nastavek za sesalnik / ekspr. režaste oči priprte ♪
  24.      režáti  -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í) 1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana // navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži 2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja 3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer // s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom 4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad režáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati ∙ nizko reži se kot pečen maček zelo // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti režèč -éča -e: režeč se je prišel v sobo; režeč pes ♪
  25.      režàv  -áva -o prid. (ȁ á) slabš. zadirčen: dober, čeprav režav človek ♪

   76.833 76.858 76.883 76.908 76.933 76.958 76.983 77.008 77.033 77.058  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA