Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.933-76.957)



  1.      rezgetàv  -áva -o [tudi rǝz] prid. ( á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec ● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
  2.      rezgetéla  -e [tudi rǝz] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo
  3.      rêzgniti  -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov.; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
  4.      rezidénca  -e ž (ẹ̑) uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca ● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto
  5.      rezidenciálen  -lna -o prid. () knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje
  6.      rezidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na rezidenco: rezidenčno pročelje / rezidenčna palača 2. knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: rezidenčna četrt ♦ jur. rezidenčna dolžnost dolžnost določenih delavcev, da trajno prebivajo v kraju službovanja
  7.      rezidènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) nekdaj diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika: odpoklicati rezidenta; opravljati posle rezidenta
  8.      rezidírati  -am nedov. () knjiž., s prislovnim določilom imeti rezidenco, sedež: guverner je rezidiral v glavnem mestu
  9.      rezijánka  -e ž () etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko
  10.      rezijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rezijane ali Rezijo: rezijansko narečje / rezijanska zemlja ♦ etn. rezijanski ples ljudski ples iz Rezije v dvočetrtinskem ali menjavajočem se tričetrtinskem in dvočetrtinskem taktu
  11.      rezijánščina  -e ž () rezijansko narečje: govoriti rezijanščino
  12.      rezílce  -a s () manjšalnica od rezilo: žepni nož ima več rezilc; z rezilcem je zarezal v les
  13.      rezílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rezanje, obdelovanje: rezilni stroj; rezilni sveder; rezilna priprava; rezilno orodje ♦ grad., strojn. fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; teh. rezilni kot kot med čelno ploskvijo rezila in smerjo rezanja; rezilna glava stružnice
  14.      rezílnica  -e ž () knjiž. naprava za rezanje slame, sena; slamoreznica: iz skednja je bilo slišati rezilnico
  15.      rezílnik  -a [tudi n] m () 1. stroj, priprava za rezanje: rezati z rezilnikom; rezilnik za jabolka, krompir 2. obrt. orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesa: z rezilnikom gladiti toporišče; obrezovati z rezilnikom / sodarski rezilnik ◊ strojn. orodje za rezanje navojev na cevi
  16.      rezime  in resumé -ja [rezimé] m (ẹ̑) knjiž. povzetek: razpravi je dodan kratek rezime; objaviti rezime predsednikovega govora; rezime v angleškem jeziku
  17.      rezimírati  -am in resumírati -am [rezi-] dov. in nedov. () knjiž. povzeti: rezimirati vsebino referata / rezimirati osnovne značilnosti delitve dohodka
  18.      rezína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine 2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine 3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina
  19.      rezisténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim
  20.      rezisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. odporen1: postati rezistenten proti infekciji / ti bacili so zelo rezistentni
  21.      rezíšče  -a s (í) agr. rezna ploskev (na cepiču, poganjku): premazati rezišče; poševno rezišče cepiča
  22.      rezívka  -e ž () vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko
  23.      rézje  -a tudi rezjè -à s (ẹ̑; ) nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: sušiti in sežigati rezje; butara rezja
  24.      rezkálec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec
  25.      rezkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik

   76.808 76.833 76.858 76.883 76.908 76.933 76.958 76.983 77.008 77.033  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA