Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.833-76.857)



  1.      retikulín  -a m () biol., kem. kolagenu podobna beljakovina, ki sestavlja nekatera vezivna tkiva: elastin, kolagen in retikulin
  2.      retína  in rétina -e ž (; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina ♦ med. odstop retine
  3.      retirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. umikati se: po dolini so retirirali bataljoni / znal je braniti svoja načela, pa tudi v pravem trenutku retirirati
  4.      rétje  -a s (ẹ̄) nar. močen kraški izvir: presušena retja
  5.      rètransfêr  -ja m (-) fin. prenos deviznih sredstev na račun osebe iz druge države, ki je ta sredstva zaslužila ali vložila: opraviti retransfer / retransfer deviz
  6.      retúša  -e ž () 1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše 2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami 3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš
  7.      retušêr  -ja m () fot. kdor se poklicno ukvarja z retuširanjem: zaposliti retušerja ♦ tisk. retušer klišejev
  8.      retušíranje  -a s () glagolnik od retuširati: delati napake pri retuširanju / barve za retuširanje; nož za retuširanje / retuširanje resničnosti
  9.      retušírati  -am dov. in nedov. () 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja
  10.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
  11.      rèvakcinácija  -e ž (-á) med. ponovno cepljenje: revakcinacija proti kozam
  12.      revalvácija  -e ž (á) fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo
  13.      revalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto
  14.      revánša  -e ž () 1. knjiž. povračilo, oddolžitev: pri dragem darilu je treba misliti na revanšo / opustil je misel na revanšo maščevanje / dati komu revanšo 2. žarg., šport. povratna tekma: dobiti, izgubiti revanšo
  15.      revánšen  -šna -o prid. () 1. nanašajoč se na revanšo: revanšni ukrepi / revanšna igra, tekma 2. knjiž. revanšističen: revanšno gibanje
  16.      revanšírati se  -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. () knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
  17.      revanšíst  -a m () kdor si prizadeva za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: revanšisti se pripravljajo na novo vojno
  18.      revanšístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revanšiste ali revanšizem: revanšistične zahteve / revanšistična politika
  19.      revanšízem  -zma m () prizadevanje za ponovno, zlasti nasilno pridobitev v vojni izgubljenih ozemelj in privilegijev: v državi se širi revanšizem; preprečevati revanšizem; nemški revanšizem po prvi svetovni vojni; revanšizem in militarizem
  20.      révče  -ta s (ẹ̄) knjiž. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok; revše: revče se je vsem zasmililo; zibala je malo revče in mu pela
  21.      révček  -čka m (ẹ̑) 1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
  22.      réven  -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
  23.      revêr  -ja m () sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: imeti madež na reverju; ozki, široki reverji; rever suknjiča; jopica z reverji
  24.      reverénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence // v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico
  25.      reverènd  -ênda in -énda in reverénd -a m ( é, ẹ́; ẹ̑) v nekaterih deželah, pristavek k imenu duhovnika častiti gospod: hiša reverenda Simona

   76.708 76.733 76.758 76.783 76.808 76.833 76.858 76.883 76.908 76.933  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA