Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.483-76.507)



  1.      regulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki ◊ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice
  2.      reguláren  -rna -o prid. () knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena
  3.      regulatív  -a m () knjiž. kar kaj a) ureja, določa: odpraviti lastnino kot regulativ družbenih odnosov; tržišče je regulativ proizvodnje / finančni, gospodarski regulativi / držati se regulativov predpisov, določil b) uravnava, usklajuje: število prebivalcev se bo kmalu podvojilo, če ne nastopijo kaki regulativi / to pravilo mu je bilo glavni regulativ glavno vodilo
  4.      regulatíva  -e ž () knjiž. predpisi, določila: regulativa se je spremenila; samoupravna, urbanistična regulativa / opuščati državno regulativo v zdravstvenem zavarovanju urejanje z zakoni
  5.      regulatíven  -vna -o prid. () knjiž. urejevalen, urejajoč: regulativni predpisi; morala kot regulativna moč; regulativna načela ◊ filoz. regulativno načelo po Kantu načelo, da um usmerja človeško spoznanje
  6.      regulíranje  -a s () glagolnik od regulirati: reguliranje plinske peči / reguliranje potoka / reguliranje rojstev
  7.      regulírati  -am nedov. in dov. () 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka
  8.      regulíren  -rna -o prid. () teh. s katerim se kaj regulira: regulirni ventil; regulirna naprava
  9.      rehabilitácija  -e ž (á) glagolnik od rehabilitirati: rehabilitacija nedolžnih žrtev; moralna, politična rehabilitacija / rehabilitacija invalidov; zavod za rehabilitacijo / poklicna rehabilitacija
  10.      rehabilitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rehabilitacijo: rehabilitacijski postopek / rehabilitacijski zavod; rehabilitacijsko zdravilišče
  11.      rehabilitíranec  -nca m () kdor je rehabilitiran: politični rehabilitiranec ♦ med. poklicni rehabilitiranec
  12.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran
  13.      reificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači; popredmetiti, postvariti: reificirati duhovne vrednote / reificirati odnose med ljudmi / reificirati človeka reificíran -a -o: reificirana družba; reificirana moč
  14.      reifikácija  -e ž (á) glagolnik od reificirati: analizirati reifikacijo; reifikacija človeških odnosov; dehumanizacija in reifikacija
  15.      rèinkarnácija  -e ž (-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev
  16.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (-) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral
  17.      rèintegrácija  -e ž (-á) ponovna integracija, ponovna združitev: narodna reintegracija Slovanov je utopija / reintegracija manjših delovnih organizacij ◊ psih. reintegracija osebnosti ponovna dosega ravnovesja osebnosti
  18.      rèintegrírati  -am dov. in nedov. (-) ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati ● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti
  19.      rèinterpretácija  -e ž (-á) knjiž. nova, drugačna interpretacija: reinterpretacija literarnega dela
  20.      réis  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju poglavar, vodja: postal je njihov reis / reis države, mesta ♦ zgod. reis efendi v stari Turčiji naslov za zunanjega ministra
  21.      reíst  -a m () lit. predstavnik reizma: pesmi, romani reistov
  22.      reístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na reiste ali reizem: reistična literatura / reistični stil
  23.      reís ul úlema  reís ul úlema m (-) vrhovni poglavar islamske verske skupnosti v Jugoslaviji: v Sarajevu ga je sprejel reis ul ulema / reis ul ulema islamske verske skupnosti v Jugoslaviji
  24.      reízem  -zma m () lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi: predstavniki slovenskega reizma
  25.      réj  -a m (ẹ̑) nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja

   76.358 76.383 76.408 76.433 76.458 76.483 76.508 76.533 76.558 76.583  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA