Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.258-76.282)


  1.      realístika  -e ž (í) knjiž. 1. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže; realizem: za povojno književnost je značilna romantično patetična realistika 2. realističnost, realizem: to realistiko je slikar dosegel z najpreprostejšimi sredstvi / osrednji spor v drami je podan s prepričljivo realistiko ♪
  2.      realístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od realist: sestra je bila zmeraj velika realistka / slikarka realistka ♪
  3.      realitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta ∙ knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične 2. nepremičnina: trgovati z realitetami ♪
  4.      realitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) v nekaterih državah nanašajoč se na nepremičnine: realitetni posrednik / realitetna agencija ♪
  5.      realizácija  -e ž (á) glagolnik od realizirati: realizacija načrta, zamisli / finančna, tehnična realizacija / realizacija oddaje / realizacija pravice, zahteve // kar je realizirano: nagraditi najboljše realizacije; gledati filmsko, odrsko realizacijo romana ◊ ekon. prodaja blaga, storitev; prihodki od prodaje blaga, storitev ♪
  6.      realizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na realizacijo: realizacijski postopek / realizacijske možnosti ♪
  7.      realízem  -zma m (ȋ) 1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem; politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem // realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel 2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem 3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno; realizem v glasbi, slikarstvu; predstavniki, teoretiki realizma; realizem in naturalizem // obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880 ◊ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti ♪
  8.      realizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od realizirati: realiziranje načrta / realiziranje prostih metov ♪
  9.      realizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uresničiti, izvesti, izpolniti: realizirati načrt, nalogo; zamisel se že realizira / realizirati sanje, želje / v pesmi, sliki umetnik realizira del samega sebe / publ.: realizirati varčevalno akcijo izpeljati; drugo leto bodo realizirali proizvodnjo pisalnih miz jih bodo začeli izdelovati, proizvajati / filmsko podjetje bo realiziralo pet filmov posnelo; gledališče igre letos ne bo moglo realizirati uprizoriti; realizirati oddajo poskrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu, voditi oddajo / realizirati normo doseči, izpolniti // uveljaviti, doseči: realizirati svoje pravice, zahteve 2. publ. imeti, doseči: podjetje je realiziralo načrtovani dohodek / z novimi stroji bodo realizirali dvakratno količino izdelkov letno ● žarg., šport. realizirati prosti met pri prostem metu dati gol, koš realizíran -a -o: realiziran prosti met; načrt je realiziran ♪
  10.      reálka  -e ž (ȃ) nekdaj srednja šola s poudarkom na pouku prirodoslovnih in tehničnih ved: obiskovati realko; učiti na realki / hoditi v sedmo realko v sedmi razred realke // poslopje te šole: dijaki so se zbirali pred realko ♪
  11.      rèambulácija  -e ž (ȅ-á) geod. nova izmera zemljišča, vzpetine, zlasti zaradi novih mej, objektov; ponovna izmera, obnova izmere: končati reambulacijo; reambulacija zazidalnega območja // dopolnjevanje, popravljanje karte, načrta po taki izmeri: reambulacija starih katastrskih načrtov ♪
  12.      rèanimácija  -e ž (ȅ-á) med. oživitev, oživljanje z umetnim dihanjem, masažo srca: reanimacija ponesrečenca / soba za reanimacijo ♪
  13.      reasumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. povzeti: reasumirati vsebino članka ♪
  14.      rebaláns  -a m (ȃ) ekon. ponovna uskladitev predvidenih odhodkov in prihodkov: rebalans finančnega načrta, državnega proračuna ♪
  15.      rebél  -a m (ẹ̑) knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel; kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel ♪
  16.      rebelánt  -a m (ā á) zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante ♪
  17.      rebelírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje ♪
  18.      réber  -bri tudi -brí ž (ẹ̄) raba peša nagnjen svet, strmina: nad vasjo se dviga reber; položna, strma reber; po prisojnih rebrih je sneg že skopnel; njive na rebrih, v rebrih ● nar. na vrh ne bom šel, je preveč k rebri navkreber ♪
  19.      rébljati  -am nedov. (ẹ̑) nar. pecljati: rebljati grozdje ♪
  20.      rebráča  -e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače 2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji ● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo ♪
  21.      rêbrast  in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda ∙ ekspr. rebrast svet neraven, valovit ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev ♪
  22.      rebràt  -áta -o prid. (ȁ ā) rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh ♪
  23.      rêbrce  -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
  24.      rêbrčast  in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga ♪
  25.      rebreníca  -e ž (í) navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna ♪

   76.133 76.158 76.183 76.208 76.233 76.258 76.283 76.308 76.333 76.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA