Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.233-76.257)


  1.      rdéčka  -e ž (ẹ̑) 1. rdečkasto rjava žival, navadno krava: rdečka muka / krava rdečka // rdeča mravlja: rdečke so ga opikale; gnezdo rdečk 2. mn. nalezljiva bolezen z rdečkastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za rdečkami ● ekspr. obirati rdečke rdeče češnje; ekspr. ogovoril je rdečko v beli obleki rdečelasko ♪
  2.      rdéčkar  -ja m (ẹ̑) slabš. 1. komunist, levičar: organizacijo vodijo rdečkarji; postati rdečkar / gozd je bil poln rdečkarjev partizanov 2. Indijanec: belci in rdečkarji ♪
  3.      rdéčkast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma rdeč: ima rdečkaste lase; rdečkasta svetloba; rdečkasto vino; bakreno rdečkast / češnje so že rdečkaste / rdečkasta barva rdéčkasto prisl.: rdečkasto se svetlikati / piše se narazen ali skupaj rdečkasto rjava ali rdečkastorjava dlaka; sam.: v daljavi je bilo videti nekaj rdečkastega ♪
  4.      rdečúh  -a m (ū) slabš. 1. rdečelasec: bil je dolg rdečuh pegastega obraza 2. komunist, levičar: rdečuhi so organizirali stavko ● slabš. belci in rdečuhi Indijanci ♪
  5.      rdéti  rdím nedov., rdì tudi ŕdi (ẹ́ í) 1. postajati rdeč: grozdje že rdi; listje je začelo rdeti / srajca rdi od krvi / rdeti od napora // zardevati: od sramu je rdel v obraz; rdeti in bledeti 2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: na vzhodu so rdeli oblaki; med drevjem se rdijo strehe 3. preh., redko rdečiti: sonce je rdelo oblake; nebo se rdi z zarjo ♪
  6.      ré  m neskl., tudi ré réja (ẹ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici ♪
  7.      ré  medm. (ẹ̑) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo kontre: pogledal je nasprotnika in zaklical: re; sam.: napovedati re ♪
  8.      re...  ali rè... predpona (ȅ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) ponovne uresničitve dejanja: reinkarnirati, reintegrirati b) drugačne uresničitve dejanja: reorganizirati / reevakuirati, rekonvertirati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: reaktiven, redistribucija, reeksport, reemigrant ♪
  9.      rèadaptácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca ♪
  10.      reagénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir; reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij ♪
  11.      reagènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi: dodati raztopini reagent / kemični reagenti ♦ mont. flotacijski reagent ki se pri flotaciji dodaja vodi ♪
  12.      reagíranje  -a s (ȋ) glagolnik od reagirati: njegovo reagiranje je navadno čustveno; reagiranje na laž, nasilje / reagiranje na dražljaje / kemično reagiranje ♪
  13.      reagírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino // z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala // pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče ♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo 2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amoniak ♪
  14.      reákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom 2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem 3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija // publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija 4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija 5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo ◊ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna ♪
  15.      reakcíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na reakcijo ali reagiranje: a) reakcijska sposobnost / reakcijska hitrost / reakcijski aparat aparat za merjenje časa, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijski čas čas, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijska pot pot, ki jo prevozi vozilo med voznikovo zaznavo določenega signala, dogodka in reagiranjem nanj ♦ biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive b) reakcijski potek / reakcijska toplota 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine; reaktiven: reakcijski pogon / reakcijsko letalo ♪
  16.      rèaktivácija  -e ž (ȅ-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca ♪
  17.      reaktívec  -vca m (ȋ) pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec ♪
  18.      reaktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo 3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven ♪
  19.      rèaktivírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral ♪
  20.      reál  -a m (ȃ) nekdaj bakren ali srebrn španski in portugalski novec manjše vrednosti: plačati z reali / bakren, srebrn real ♪
  21.      reálčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na realko: realčni profesorji / realčno poslopje ♪
  22.      reálen  -lna -o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški ● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega ♪
  23.      reálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. dejstva: v opombah so razložene le najnujnejše realije ◊ šol. realije nekdaj prirodopis, zemljepis, zgodovina ♪
  24.      realíst  -a m (ȋ) 1. kdor pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bodite realisti, ne zahtevajte nemogočega; ta politik je velik realist; realisti in zanesenjaki 2. kdor upodablja, prikazuje resničnost tako, kot je, se kaže: ta antični kipar je realist / Dostojevski je realist človeške duševnosti 3. predstavnik realizma: realisti so prikazovali vsakdanje življenje; romantikom so sledili realisti 4. filoz. pristaš realizma: ta filozof je realist; realisti in idealisti / spor med srednjeveškimi realisti in nominalisti ◊ lit. poetični, socialni realist; ped. kritični otrok v dobi med devetim in enajstim letom, naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom ♪
  25.      realístičen  -čna -o prid. (í) 1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost // ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema 2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen ♦ lit. realistični roman realístično prisl.: realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman ♪

   76.108 76.133 76.158 76.183 76.208 76.233 76.258 76.283 76.308 76.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA