Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.208-76.232)


  1.      rdečecvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani ♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia ♪
  2.      rdečedlák  in rdečedlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo dlako: rdečedlaka žival ♪
  3.      rdečegardíst  -a m (ȋ) pripadnik rdeče garde: odred rdečegardistov ♪
  4.      rdečegardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga ♪
  5.      rdečeglàv  in rdečegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rdečo glavo: rdečeglava žival / ekspr. rdečeglav fant rdečelas ♪
  6.      rdečegŕl  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima rdeče grlo: drobna, rdečegrla taščica ♦ zool. rdečegrli slapnik ♪
  7.      rdečehláčar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi ♪
  8.      rdečelás  in rdečelàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdeče lase: rdečelas fant; sam.: vsi so se gnetli okoli rdečelasega ♪
  9.      rdečelásec  -sca m (ȃ) kdor ima rdeče lase: rdečelasec in črnolasec ♪
  10.      rdečeláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rdeče lase: všeč so mu rdečelaske ♪
  11.      rdečelíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima rdeča lica: rdečeličen otrok; rdečelično kmečko dekle ♪
  12.      rdečelíčnež  -a m (ȋ) ekspr. rdečeličen človek: vojakom je poveljeval rdečeličnež / kodrolas rdečeličnež se je držal matere za krilo ♪
  13.      rdečelíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. rdečelična ženska: postavna rdečeličnica ♪
  14.      rdečelíčnik  -a m (ȋ) 1. ekspr. rdečeličen človek: rdečeličnik se je veselo zasmejal / prišla je z rdečeličnikom v naročju 2. slabš. Indijanec: preganjati rdečeličnike ♪
  15.      rdečelísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima rdeče liste: rdečelisten grm ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea ♪
  16.      rdečênje  -a s (é) glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja ♪
  17.      rdečepérka  -e ž (ẹ̑) zool. manjša sladkovodna riba z rdečimi plavutmi in rumenimi očmi, Scardinius erythrophthalmus ♪
  18.      rdečerépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
  19.      rdečesrájčnik  -a m (ȃ) ekspr. 1. kdor nosi rdečo srajco: mali rdečesrajčnik se je začel jokati 2. garibaldinec: vodja neapeljskih rdečesrajčnikov ♪
  20.      rdečesúknjar  -ja m (ȗ) star. huzar: rdečesuknjarji so odjezdili ♪
  21.      rdečesúknjež  -a m (ȗ) star. huzar: rdečesuknježi in pehota ♪
  22.      rdečéti  -ím nedov., rdéči in rdêči (ẹ́ í) postajati rdeč: češnje so začele rdečeti ♪
  23.      rdečíca  -e ž (í) 1. rdeča barva (polti): rdečica ji je hitro izginila z obraza; rahla rdečica; rdečica lic / vročična rdečica / ekspr. rdečica jo je oblila zardela je // ekspr. rdeča barva česa sploh: jutranja rdečica neba; rdečica opečnatih streh 2. vet. nalezljiva bolezen prašičev z rdečimi izpuščaji ali lisami na koži: zboleti za rdečico; cepiti prašiče proti rdečici / prašičja rdečica ◊ fot. rdeči filter ♪
  24.      rdečína  -e ž (í) 1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic 2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile 3. redko kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina ∙ redko rad pije rdečino rdeče vino ♪
  25.      rdečíti  -ím nedov., rdéči in rdêči (ȋ í) delati kaj rdeče: veter ji je rdečil lica; rdečiti si ustnice / ogenj jim je rdečil obraze; večerno sonce že rdeči gore / kri mu je rdečila srajco rdečíti se 1. postajati rdeč: vzhod se je vse bolj rdečil 2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: sonce se je rdečilo skozi meglo; na tleh se je rdečila kri; po vejah se rdečijo jabolka ♪

   76.083 76.108 76.133 76.158 76.183 76.208 76.233 76.258 76.283 76.308  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA