Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (76.133-76.157)


  1.      razvítje  -a s (ȋ) glagolnik od razviti: razvitje jadra, zastave / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora / razvitje narodne kulture ♪
  2.      razvlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: razvlačevati testo 2. ekspr. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa: domači igralci so igro razvlačevali ♪
  3.      razvláčiti  -im, tudi razvlačíti in razvláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: valjati in razvlačiti testo 2. z vlečenjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: z grabljami razvlačiti pesek // ekspr. spravljati v nered: otroci so razmetavali in razvlačili igrače ♪
  4.      razvláka  -e ž (ȃ) nav. ekspr. nepospravljene, razmetane stvari: pospraviti razvlako; okrog hiše je polno razvlake / delati razvlako ♪
  5.      razvlákniti  -im dov. (á ȃ) teh. zdrobiti v vlakna: razvlakniti azbest, bombaž; razvlakniti les razvláknjen -a -o: umetno usnje iz razvlaknjenih snovi ♪
  6.      razvláknjenje  -a s (ȃ) glagolnik od razvlakniti: razvlaknjenje lesa ♪
  7.      razvlaknjeválnik  -a m (ȃ) teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika ♪
  8.      razvlaknjeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. drobiti v vlakna: razvlaknjevati les ♪
  9.      razvléči  -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja 2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču // ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel 3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel ● ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil razvléči se 1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim 3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo razvléčen -a -o: pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno ♪
  10.      razvléka  -e ž (ẹ̑) redko razvlaka: okrog hiše je taka razvleka ♪
  11.      razvnémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razvnemati: razvnemanje ognja / razvnemanje sovraštva ♪
  12.      razvnémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. povzročati, da kaj močneje gori: veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo 3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv: igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik: razvnema ga ljubezen, maščevalnost ● ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni razvnemajóč -a -e: prisluhniti razvnemajoči se debati ♪
  13.      razvnemljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki se (hitro) razvname: razvnemljiv človek 2. ki razvname: razvnemljivi opisi dogodkov ♪
  14.      razvnétež  -a m (ẹ̑) ekspr. razvnet človek: razvneteže je skušal pomiriti ♪
  15.      razvnéti  -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á) 1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce ● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen razvnét -a -o: razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti ♪
  16.      razvnétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od razvneti: razvnetje nasprotij; nenadno razvnetje sovraštva med njimi 2. razvnetost: veliko razvnetje je hitro minilo; to je storil v razvnetju ♪
  17.      razvpíti  -vpíjem dov., razvpìl (í ȋ) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca razvpít -a -o splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica ♪
  18.      razvprášati se  tudi razvprašáti se -am se dov., tudi razvprášala se (á á á) z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu se je razvprašal za delo ♪
  19.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪
  20.      razvráten  -tna -o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje // ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno razvrátno prisl.: razvratno živeti ♪
  21.      razvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež ♪
  22.      razvrátnica  -e ž (ȃ) ekspr. razvratna ženska: imeli so jo za razvratnico ♪
  23.      razvrátnik  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: razvratniki in pokvarjenci ♪
  24.      razvréči  -vŕžem dov., razvŕzi razvŕzite in razvrzíte; razvŕgel razvŕgla (ẹ́ ȓ) nar. razmetati: razvreči pesek po cesti ♪
  25.      razvrstílen  -lna -o prid. (ȋ) avt., v zvezi razvrstilni pas prometni pas pred križiščem, v križišču, namenjen za vožnjo naravnost, za zavijanje v levo ali desno ♪

   76.008 76.033 76.058 76.083 76.108 76.133 76.158 76.183 76.208 76.233  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA