Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (75.283-75.307)


  1.      razfrčkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razfrčkal podedovani denar ♪
  2.      razfrčkávati  -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): za nepotrebne reči je razfrčkaval denar ♪
  3.      razgáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil razgáden -a -o: bil je zelo razgaden ♪
  4.      razgáliti  -im dov. (á ā) 1. z odstranitvijo obleke narediti golo: položil je bolnika na posteljo in mu razgalil prsi; razgaliti roke; ko se je sklonila, so se ji razgalile rame; razgalil si je prsi in pokazal rano / ekspr. razgaliti glavo razkriti; pren. nikomur ni razgalil svoje notranjosti // knjiž. razkriti, odkriti: voda je razgalila drevesne korenine / ko se je zasmejal, je razgalil svoje lepe zobe pokazal 2. ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: pred vsemi ga je razgalil; s tem dejanjem se je razgalil; moralno, popolnoma se razgaliti / govornik je razgalil politiko nekaterih strank // razkriti, pokazati: razgaliti napake, nepoštenost / ni hotel razgaliti svojih namenov / razgaliti skrivnost razgáljen -a -o: razgaljen hrbet; prehladil se boš, ker si razgaljen; razgaljene prsi; spala je razgaljena ∙ knjiž. slike razgaljenih žensk v oblekah z globokimi dekolteji; pomanjkljivo oblečenih ♪
  5.      razgáljanje  -a s (á) glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno ♪
  6.      razgáljati  -am nedov. (á) 1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljati noge, prsi; ni se ti treba razgaljati; ne razgaljajte si rok; pren. te besede razgaljajo njeno notranjost // knjiž. razkrivati, odkrivati: megla se je dvigala in razgaljala vas 2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: to pismo te razgalja; pisec popolnoma razgalja svoje sodobnike // razkrivati, kazati: razgaljati nepravilnosti razgáljati se knjiž. postajati viden, kazati se: na prisojnih pobočjih se že razgalja prvo cvetje ♪
  7.      razgáljenec  -nca m (ā) knjiž. gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna ♪
  8.      razgáljenje  -a s (ā) glagolnik od razgaljati: razgaljenje telesa / razgaljenje spletk ♪
  9.      razgaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgaljevati: razgaljevanje prsi / drzno razgaljevanje družbe ♪
  10.      razgaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljevati noge; ne razgaljuj se preveč 2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: v delu pisatelj razgaljuje sodobnega človeka / razgaljevati porabniško miselnost // razkrivati, kazati: razgaljevati nepoštenost / nočem razgaljevati svojih načrtov ♪
  11.      razganíti  in razgániti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis ♪
  12.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪
  13.      razgáziti  -im dov., razgázila in razgazíla (á ȃ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg ♪
  14.      razgíb  -a m (ȋ) knjiž. razgibanost: drama nima dramatičnega razgiba ● knjiž., redko človekovi notranji razgibi vzgibi ♪
  15.      razgibálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razgibanje: razgibalne igre, vaje ♪
  16.      razgíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od razgibati1: vaje za razgibanje telesa / razgibanje politične dejavnosti ♪
  17.      razgíbati 1 -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
  18.      razgíbati 2 -am in -ljem nedov. (ȋ) star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila ♪
  19.      razgibávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razgibavati: razgibavanje telesa; prostor, vaje za razgibavanje / razgibavanje kulturne dejavnosti ♪
  20.      razgibávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje // povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino 3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo // povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki // povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost 4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo 5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali ● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala ♪
  21.      razglabljáč  -a m (á) knjiž. kdor (rad) razglablja: ta človek je razglabljač ♪
  22.      razglábljanje  -a s (á) glagolnik od razglabljati: zmotil jo je v razglabljanju; globoko, teoretično razglabljanje o življenju / na koncu razglabljanja je navedel nekatera nova spoznanja ♪
  23.      razglábljati  -am nedov. (á) intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razglabljati o svojem življenju; resno, zavzeto razglabljati o problemih / med delom veliko razglablja premišlja, razmišlja / knjiž. razglabljati jezikovna vprašanja obravnavati, reševati razglabljajóč -a -e: razglabljajoč mogoče rešitve problema, je prišel do novih spoznanj; razglabljajoč človek ♪
  24.      razglabljávec  -vca m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razglablja: vztrajen razglabljavec ♪
  25.      razglàs  -ása m (ȁ á) 1. glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglas rezultatov 2. uradno sporočilo javnosti: napisati, objaviti, prebrati razglas; razglas o obveznem cepljenju / uradni razglas // list s takim sporočilom: raznašati, razobesiti razglase ♪

   75.158 75.183 75.208 75.233 75.258 75.283 75.308 75.333 75.358 75.383  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA