Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (7.476-7.500)


  1.      bolézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ ♪
  2.      boleznína  -e ž (ȋ) jur. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačevati, obračunavati boleznine ♪
  3.      boleznív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. bolehen: bolezniv je videti ♪
  4.      bolgarístika  -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko ♪
  5.      bolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo: bolgarski jezik; bolgarske vezenine / bolgarski borci ♪
  6.      bolgárščina  -e ž (ā) bolgarski jezik: študij bolgarščine ♪
  7.      bólha  -e stil. -é [u̯h] ž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha ◊ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  8.      bolháč  -a [u̯h] m (á) 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače ♪
  9.      bolhàt  -áta -o [u̯h] prid. (ȁ ā) ki ima veliko bolh: bolhat pes ♪
  10.      bolhàv  -áva -o [u̯h] prid. (ȁ á) bolhat ♪
  11.      bólhica  -e [u̯h] ž (ọ́) manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic ♪
  12.      bolíd  -a m (ȋ) astr. močno sijoč meteor: opaziti bolid ♪
  13.      bôlj  prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi ∙ bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela); Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec) ♪
  14.      bolj  prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki ∙ vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen 2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen ♪
  15.      boljár  -ja m (ā) zastar. bojar: moskovski boljarji ♪
  16.      bóljka  in bôljka -e ž (ọ́; ó) bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum ♪
  17.      bóljšanje  -a s (ọ̑) glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni ♪
  18.      bóljšati se  -am se nedov. (ọ̑) postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša bóljšati redko izboljševati: boljšati ceste ♪
  19.      boljševík  -a m (ȋ) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki ♪
  20.      boljševístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševistični tovariši; boljševistična ideologija ♪
  21.      boljševíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševiška partija; boljševiška revolucija / boljševiška ideologija ♪
  22.      boljševizácija  -e ž (á) prilagajanje boljševiški ideologiji: boljševizacija partije ♪
  23.      boljševízem  -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
  24.      boljševizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali ♪
  25.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober ♪

   7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA