Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (74.108-74.132)


  1.      pritlíkavje  -a s (í) ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje ♪
  2.      pritlíkavka  -e ž (í) 1. ženska oblika od pritlikavec: ob možu je prava pritlikavka / kokoš pritlikavka 2. astr. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi ♪
  3.      pritrdílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki je za pritrjevanje: pritrdilni vijaki; pritrdilna priprava / jeklena pritrdilna vrv ♦ teh. pritrdilna objemka 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrdilen odgovor; pritrdilna izjava / imeti pritrdilno stališče do česa pritrdílno prisl.: pritrdilno odgovoriti ♪
  4.      pritrdílnica  -e ž (ȋ) lingv. prislov, ki izraža pritrjevanje: pritrdilnica da; pritrdilnice in nikalnice ♪
  5.      pritrdíšče  -a s (í) točka, mesto, kjer se kaj pritrdi: pritrdišče držala ♪
  6.      pritrdítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pritrditi: a) pritrditev tira; pritrditev z vijaki ♦ strojn. elastična pritrditev ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago b) izražati soglasje, pritrditev; njen molk je imel za pritrditev / pokimati v pritrditev ♪
  7.      pritrdíti  in pritŕditi -im dov. (ȋ ŕ) 1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrditi anteno; pritrditi z vijaki, žeblji / pritrditi desko na zid; pritrditi lepak na razglasno desko nabiti, prilepiti 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izraziti, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: prenehal je govoriti, da bi videl, če mu bodo pritrdili; rekel je, da je bilo tam lepo in ona mu je pritrdila; z besedami, glavo, očmi pritrditi / s to možnostjo računa tudi nasprotnik. Res je, je pritrdil / pritrditi besedam, mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim 3. z besedo, kretnjo izraziti, da je v vprašanju povedano v skladu a) z resničnostjo: vprašala ga je, če je napisal nalogo. Pritrdil je; ali ni ta knjiga zelo zanimiva? Zelo, je pritrdil b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi hotel čokolado, je takoj pritrdil; ali bi šli radi domov? Seveda, je pritrdil pritŕjen -a -o: na čevlje pritrjene drsalke; slabo pritrjen pas ♪
  8.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi ♪
  9.      pritréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala 2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz ♪
  10.      pritrésti  -trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ́) 1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov 2. ekspr. prinesti: na mizo je pritresel steklenico vina ● ekspr. vlak jih je pritresel na domačo postajo šele popoldne pripeljal; ekspr. pritresel je na dan, kar ga je že dolgo tiščalo rekel, povedal je pritrésti se tresoč se priti: premražena se je pritresla domov ♪
  11.      pritŕgati  -am dov. (ŕ ȓ) narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgati komu plačo / posoja denar, ki ga je pritrgal delavcem od zaslužka pritŕgati si zavestno porabiti česa manj, kot se potrebuje: pritrgati si pri jedi, v jedi; pritrgati si pri obleki / težko si je pritrgal potrebni denar prihranil ∙ ekspr. pritrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin ♪
  12.      pritŕjati  -am nedov. (ŕ) nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje ● redko pritrja njegovim besedam pritrjuje ♪
  13.      pritrjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev ♪
  14.      pritrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati ♪
  15.      pritrjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pritrjevati: pritrjevanje napisov / besede so v množici vzbujale pritrjevanje; glasno pritrjevanje ♪
  16.      pritrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala 3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali pritrjeváje: pritrjevaje povesi glavo pritrjujóč -a -e: pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe ♪
  17.      pritŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega // s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma ♪
  18.      pritrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pritrkavati: slišalo se je ubrano pritrkavanje / nepretrgano pritrkavanje kladiv ∙ ekspr. pritrkavanje kravjega zvonca zvonjenje, pozvanjanje ♪
  19.      pritrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt ♪
  20.      pritrkljáti  -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti; pritrkljati žogo; z vrha se je pritrkljala skala ♪
  21.      pritrudíti  in pritrúditi -im dov. (ȋ ú ū) zastar. s trudom priti do česa: pritrudil je veliko premoženje; vse, kar imajo, so si pritrudili s težkim delom ♪
  22.      pritŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. pripreti: vrata je brez šuma pritrznil ♪
  23.      pritŕžiti  -im dov. (r̄) s trgovanjem priti do česa: pritržil je veliko premoženje; v nekaj letih je pritržil toliko, da si je zgradil hišo ♪
  24.      pritúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) redko pritajiti se, potajiti se: prituhnili so se k zemlji / legla je in se prituhnila, kot da spi se naredila ♪
  25.      pritulíti  in pritúliti -im dov. (ȋ ú) 1. tuleč priti: za prvim volkom jih je pritulilo še več; pritulila je tolpa psov / ekspr. pritulile so prve granate tuleč priletele 2. ekspr. glasno jokajoč priti: vsa potolčena je pritulila domov ♪

   73.983 74.008 74.033 74.058 74.083 74.108 74.133 74.158 74.183 74.208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA