Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (73.558-73.582)


  1.      prikriválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prikriva: prikrivalec resnice / prikrivalec ukradenega blaga ♪
  2.      prikrívanje  -a s (í) glagolnik od prikrivati: prikrivanje čustev, strasti / povedal je vse brez prikrivanja / prikrivanje vojaških vozil maskiranje, kamufliranje ♪
  3.      prikrívati  -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba ♪
  4.      prikrivíti  -ím dov., prikrívil; prikrívljen (ȋ í) narediti na koncu nekoliko ukrivljeno: prikriviti žeblje; čopič se prikrivi prikrivíti se nar. sključen priti: že zgodaj zjutraj se je prikrivil s polnim košem suhljadi ♪
  5.      prikrmáriti  -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
  6.      prikŕpati  -am dov. (r̄) krpajoč prišiti: čevljar mu je prikrpal usnje na izrabljeni del podplata ♪
  7.      prikúha  -e ž (ȗ) gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic ♪
  8.      prikúhati se  -am se dov. (ú ȗ) knjiž. prismoditi se: polenta se je med mešanjem prikuhala ♪
  9.      prikúkati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. pokazati se, pogledati: polž je prikukal iz hišice / izza oblakov je prikukalo sonce / piščeta so še isti dan prikukala iz lupine so se izvalila // prikliti, prirasti: iz čebulice prikuka najprej cvetlični popek / zvončki so že prikukali iz zemlje ♪
  10.      prikúpen  -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū) ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant; prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik prikúpno prisl.: znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba ♪
  11.      prikupíti  in prikúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil 2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd prikupíti se in prikúpiti se pridobiti si naklonjenost koga: pevec se je občinstvu prikupil; s tem se ji ne bo prikupil / knjiga se je vsem prikupila ♪
  12.      prikúpljati  -am nedov. (ú) prikupovati: to ga je prikupljalo ljudem / s takimi stvarmi se mu je prikupljala ♪
  13.      prikupljív  -a -o prid. (ȋ í) star. prikupen: ni bil posebno lep in prikupljiv; prikupljiva ženska / njena zunanjost je bila nenavadno prikupljiva ♪
  14.      prikús  -a m (ȗ) zastar. priokus: jed ima neprijeten prikus ♪
  15.      prilagájanje  -a s (á) glagolnik od prilagajati: prilagajanje učne snovi potrebam pouka / prilagajanje rastlin, živali življenjskim razmeram; doba prilagajanja; sposobnost hitrega prilagajanja / prilagajanje posameznika skupnosti; družbeno prilagajanje obsojenca ♪
  16.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
  17.      prilágati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju ♪
  18.      prílast  -i ž (í) agr. zelena krma: poleti krmijo s prilastjo, pozimi pa s silažo / na teh travnikih kosimo za prilast ♪
  19.      prilástek  -tka m (ȃ) 1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico 2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti ♪
  20.      prilastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilastiti si: prilastitev zemlje ♪
  21.      prilastíti si  -ím si dov., prilástil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo prilastíti zastar. pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti ♪
  22.      priláščanje  -a s (á) glagolnik od prilaščati si: prilaščanje denarja, zemlje ♪
  23.      priláščati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prodajalec si je prilaščal del izkupička / prilaščati si pravico do odločanja; prilaščati si zasluge za uspeh tekmovanja / prilaščal si je vlogo razsodnika lastil / ekspr. močnejši so si navadno prilaščali najboljše sedeže so zasedali ♦ ekon. prilaščati si presežno vrednost 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, oblast nad kom: vedno bolj si ga je prilaščala priláščati zastar. pripisovati, prisojati: prilaščali so mu več poguma, kot ga je pokazal ♪
  24.      prilaščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor si kaj prilašča: prilaščevalec proizvajalnih sredstev ♪
  25.      prilaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast ♪

   73.433 73.458 73.483 73.508 73.533 73.558 73.583 73.608 73.633 73.658  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA