Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (73.433-73.457)


  1.      prigúncati se  -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo ♪
  2.      prihacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko priti: medved počasi prihaca v areno ♪
  3.      prihajáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor prihaja: nočni prihajač je obral sadje / skozi okno je opazoval prihajače prihajajoče; vsi so pozdravljali prihajača prišleca 2. slabš. priseljenec, tujec: takle prihajač nas ne bo učil; domačini prihajačem v začetku niso zaupali ♪
  4.      prihajáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od prihajač: prihajačke so se vsi razveselili ♪
  5.      prihajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor prihaja: s ploskanjem so pozdravljali prihajalce / stopnice so škripale pod nogami prihajalcev prihajajočih ♪
  6.      prihajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od prihajalec: ko so otroci zagledali prihajalko, so ji tekli naproti ♪
  7.      prihájanje  -a s (ȃ) glagolnik od prihajati: opazoval je prihajanje gostov / redno prihajanje v službo / omogočiti komu nemoteno prihajanje in odhajanje ♪
  8.      prihájati  -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše ● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega ♪
  9.      prihitéti  -ím dov., prihítel (ẹ́ í) hitro priti: nekaj ljudi je prihitelo na ulico / ribe so prihitele k plavajočemu koščku kruha hitro priplavale ● v stiski so mu zmeraj prihiteli na pomoč pomagali ♪
  10.      prihlačáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je prihlačal k materi / medved prihlača iz gozda / precej pozno je prihlačal domov prišel ♪
  11.      prihlíniti  -im dov. (í ȋ) s hlinjenjem priti do česa: prihlinil je privilegije zase prihlíniti se s hlinjenjem si pridobiti naklonjenost koga: znal se mu je prihliniti ♪
  12.      prihránek  -nka m (ȃ) kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času // nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke ∙ publ. njegov prihranek znaša milijon dinarjev prihranil je milijon dinarjev ♪
  13.      prihraníti  in prihrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo // narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne 2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja // narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas 3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke ∙ ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel prihránjen -a -o: prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega ♪
  14.      prihranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko varčevati: znal je prihranjevati / prihranjevati pri elektriki ♪
  15.      prihruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. 1. hrumeč pripeljati: vlak je prihrumel na postajo / fantje so prihrumeli iz gostilne hrupno prišli 2. hrumeč nastopiti, pojaviti se: prihrumela je nevihta / v deželo je prihrumela vojna ♪
  16.      prihrúti  -hrújem dov. (ú) 1. nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: popoldne je prihrul vihar; s severa je prihrul močen veter 2. ekspr. hrupno priti: sovražne čete so prihrule v deželo; jezen je prihrul v sobo ♪
  17.      prihúliti se  -im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju // pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most prihúliti knjiž., redko skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo prihúljen -a -o 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati ♪
  18.      prihúljenec  -nca m (ū) redko potuhnjenec: ne maram tega prihuljenca ♪
  19.      priigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. z igro za denar priti do česa: priigrati veliko vsoto; upal je, da bo drugič priigral, kar je zdaj izgubil 2. knjiž. z umetniškim poustvarjanjem doseči: takega čara poklicno gledališče ne more priigrati / upal je, da bo priigral svoj slog 3. ekspr., s prislovnim določilom premikajoč se pojaviti se: žarek je priigral v sobo / solza mu je priigrala v oko / smehljaj ji je priigral na ustnice ● pog. upal je, da bo kaj priigral s harmoniko zaslužil z igranjem na harmoniko; žarg., šport. nasprotniki so priigrali potrebne točke v podaljšku dobili, dosegli priigrán -a -o: zapraviti priigrani denar ♪
  20.      priigrávati  -am nedov. (ȃ) z igro za denar prihajati do česa: priigravati velike vsote ♪
  21.      priímek  -mka m (ȋ) 1. ime, ki ga ima kdo navadno po starših: v seznam je napisal svoj priimek; po poroki obdržati, spremeniti priimek; poklicati koga po priimku, s priimkom; podpisati se z imenom in priimkom; dolg, neslovenski priimek; možev, očetov priimek; priimek tekmovalca; slovar priimkov; priimek, ime in bivališče / otrok ima priimek po očetu / dekliški priimek ki ga ima ženska po starših 2. ekspr. pridevek, vzdevek: otroci so si dajali različne priimke; ozmerjala ga je z grdimi priimki; zbadljiv priimek ♪
  22.      prijádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti: prijadrati do pristanišča; komaj so prijadrali skozi ožino, že je nastal vihar / po reki je prijadrala ladja priplula z razpetimi jadri / ekspr.: čez travnik je prijadral metulj počasi priletel; od vzhoda so prijadrali beli oblaki 2. ekspr. dostojanstveno priti: samozavestno je prijadrala v sobo / prijadral je za dekletom v mesto prišel ● žarg. brez popravnega izpita je prijadral do mature končal zadnji razred (srednje šole); ekspr. zbor je prijadral do konca sezone je kljub težavam končal sezono; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril ♪
  23.      prijáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) jahajoč priti: prijahati do pastirjev, iz trdnjave; prijahati po stezi ♪
  24.      prijátel  -tla -o [ǝu̯] prid. (ȃ) pog., v povedni rabi ki čuti do koga veliko naklonjenost: zelo sta prijatla in si pomagata; dolgo so bile prijatle ♪
  25.      prijátelj  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami ♪

   73.308 73.333 73.358 73.383 73.408 73.433 73.458 73.483 73.508 73.533  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA