Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (73.358-73.382)


  1.      pridrdráti  -ám dov. (á ȃ) drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal ● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal ♪
  2.      pridrénjati se  -am se dov. (ẹ́) pog. preriniti se, pririniti se: s prtljago se je komaj pridrenjal do vrat ♪
  3.      pridréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. prideró; prideríte tudi pridríte; pridŕl (ẹ́ é, ȅ) deroč priteči: voda je pridrla v klet / potok pridere na dan // ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti: ljudje so pridrli iz dvorane; vojaki so pridrli na trg ♪
  4.      pridrevíti  -ím dov., pridrêvi in pridrévi; pridrévil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: veter pridrevi črne oblake 2. redko pridrveti: pridrevil je na kolesu / otroci so (se) pridrevili pred hišo prihiteli, pritekli ♪
  5.      pridŕgniti  -em dov., tudi pridrgníla (ŕ ȓ) nar. 1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu 2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje ♪
  6.      pridríčati  -am dov. (ȋ) redko pridrseti, pridrčati: padel je in pridričal do njega; sneg (se) je pridričal v dolino pridríčati se nar. gorenjsko pridrsati se, prismučati se: med prvimi se je pridričal na cilj ♪
  7.      pridŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel ♪
  8.      pridŕsati  -am dov. (ȓ) drsaje priti: v copatah je pridrsal iz sobe; bolnik je komaj pridrsal k postelji / pridrsati po kolenih / ekspr. že opoldne je pridrsal domov prišel ● publ. pridrsal (si) je zlato medaljo na tekmovanju v drsanju je dobil pridŕsati se drsajoč se priti: otroci so se pridrsali mimo njega ♪
  9.      pridrséti  -ím dov. (ẹ́ í) drseč priti: drevo se je prikotalilo in pridrselo v dolino; pridrseti na saneh po klancu / likalnik je pridrsel do roba mize // lahkotno premikajoč se priti: jahta je pridrsela izza rta / ekspr. natakar je s pladnji pridrsel k mizi ♪
  10.      pridrúg  -a m (ȗ) zastar. tovariš, prijatelj: zaupati svojim pridrugom ♪
  11.      pridrúga  -e ž (ȗ) zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena ♪
  12.      pridrúžen  -žna -o prid. (ú ū) zastar. družaben, zabaven: bil je pridružen človek / imeli so ga radi zaradi pridružnega vedenja ♪
  13.      pridruževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije pridruževáti se 1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju 2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere 3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi ♪
  14.      pridružítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pridružiti: pridružitev ozemlja drugi državi / pridružitev upornikom ♪
  15.      pridružíti  in pridrúžiti -im, tudi pridrúžiti -im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo pridružíti se in pridrúžiti se, tudi pridrúžiti se 1. začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: na poti v mesto se mu je pridružil neznanec; pridružil se je koscem na travniku; pridružil se je otrokom, da bi se z njimi igral / ekspr. tu se Donavi pridruži Sava se izliva vanjo // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: pridružiti se upornikom; pri napadu se jim je pridružila še druga četa je napadla / že v mladosti se je pridružil naprednemu gibanju se je vključil vanj / pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil partizanom šel k partizanom; ekspr. s svojimi romani se je pridružil nesmrtnikom postal zelo slaven, čaščen umetnik // začeti biti v istem stanju kot kdo drug: pridružiti se vsesplošnemu navdušenju, veselju / pridružiti se otroškim igram 2. imeti, izraziti enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridružili / publ.: pridružiti se mnenju večine soglašati z njo; njegovemu predlogu se je pridružila večina 3. pojaviti se istočasno s čim drugim: angini se je pridružila še pljučnica; že znanim problemom so se pridružili še novi pridružívši zastar.: pridruživši se drugim, so nadaljevali pot pridrúžen -a -o: drugi člani so bili pridruženi; postati pridružena članica organizacije; pridruženo ozemlje ♦ geom. pridružena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera ♪
  16.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  17.      pridrvíti  -ím dov., pridŕvil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla ♪
  18.      pridržánje  -a s (ȃ) glagolnik od pridržati: pridržanje konja / pridržanje bolnika v bolnici / pridržanje pravice za izdajo knjige ♪
  19.      pridržáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči podržati; pridržati komu vrata držati krajši čas odprta / prijel ga je za roko in jo pridržal 2. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadržati: pridržali so ga čez noč; pridržali so jih na kosilu; hotel je že oditi, pa so ga še malo pridržali 3. obdržati: nekaj stvari iz paketa je pridržal zase, drugo je razdelil / posestvo je prepustil sinu, sadovnjak (si) je pa pridržal / po stavki so odpustili večino delavcev, le nekaj so jih pridržali / pridržali so ga na postaji milice, v bolnici 4. krajši čas ne narediti tega, kar izraža določilo: pridržati dih; pridržal je korak in poslušal; pridržati smeh ● zastar. pridržati pozornost poslušalcev ohraniti; nar. tu pridrži pot iz soteske vodi, pelje pridržáti si jur. zagotoviti si določeno pravico zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridržati si nadzorstvo, služnost ∙ ekspr. on si vedno pridrži zadnjo besedo vedno uveljavi svoje mnenje; pisar. pridržali so si pravico odgovoriti pozneje niso hoteli odgovoriti takoj pridržán -a -o: pridržan dih; pridržane pravice; odločitev je pridržana sodišču ∙ knjiž. govoriti s pridržanim glasom tihim; knjiž. to je bilo pridržano njegovim očem tega on ni videl, spoznal ♦ mat. pridržana decimalka decimalka, ki se pri krajšanju decimalnega števila še ohrani; zal. vse pravice pridržane opomba v tiskanem delu, ki opozarja na nosilca avtorskih pravic; prisl.: pridržano govoriti ♪
  20.      pridržávati  -am nedov. (ȃ) pridrževati: pridržavati konje; pridržavati z roko / pridržavati dih, sapo ♪
  21.      pridŕžek  -žka m (ȓ) 1. kar izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: imeti pridržke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pridržke; pridržki glede njegovih pogledov / ničesar ne sklene brez pridržkov omejitev / s predlogom so se strinjali brez pridržka popolnoma; ekspr. on je brez pridržkov najboljši igralec gotovo; priznali so ga za vodjo, vendar s pridržkom, da se premalo zaveda svojih dolžnosti; poročilo so sprejeli s pridržki niso popolnoma soglašali, bili zadovoljni z njim 2. jur. zagotovljena pravica zlasti pri dogovoru, pogodbi: navesti v pogodbi pridržke; pridržek dosmrtnega užitka / prodaja s pridržkom prodaja, pri kateri je z dogovorom omejena kupčeva pravica ♪
  22.      pridrževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / redko letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo 2. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadrževati: rad bi še ostal, a ga ni nihče pridrževal 3. krajši čas ne delati tega, kar izraža določilo: pridrževati dih; pridrževati korak pridrževáti si jur. zagotavljati si določene pravice zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridrževati si nadzorstvo ∙ pisar. pridržujem si pravico odgovoriti na to vprašanje pozneje na to vprašanje bom odgovoril pozneje pridržujóč -a -e: pridržujoč dih, je prisluškoval pridrževán -a -o: pridrževano dihanje ♪
  23.      pridúh  -a m (ȗ) knjiž. neprijeten vonj; duh: jajca dobijo v hladilnicah priduh ♪
  24.      pridúšanje  -a s (ū) glagolnik od pridušati se: vse njegovo pridušanje ni nič pomagalo / slišati je bilo vpitje, pridušanje in kletev ♪
  25.      pridúšati se  -am se nedov. (ū) ekspr. 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel ♪

   73.233 73.258 73.283 73.308 73.333 73.358 73.383 73.408 73.433 73.458  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA