Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (72.983-73.007)


  1.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj ♪
  2.      prevésica  -e ž (ẹ̑) knjiž., v zvezi z na negotov položaj: to lahko spravi vse prizadevanje na prevesico; biti na prevesici ∙ knjiž. bolnikovo življenje je bilo na prevesici na tehtnici ♪
  3.      prevésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo 2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom ● redko prevesiti klobase obesiti jih drugam prevésiti se 1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila 2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen ● knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno prevéšen -a -o: prevešena ladja, tehtnica ♪
  4.      prevesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv ● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela ♪
  5.      prevésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje 2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec prevéstno prisl.: prevestno opravljati svoje delo ♪
  6.      prevêsti  -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik ♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. jur. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. redko prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico ● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi prevedèn -êna -o: roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov ♪
  7.      prevésti  -vézem in prevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: prevesti zaveso s srebrnimi nitkami / prevesti suknjič z zlatom ♪
  8.      prevéšati  -am nedov. (ẹ́) delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak prevéšati se 1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno 2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje ♪
  9.      prevéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. prevzeti, navdati: prevel ga je občutek miru; prevela ga je žalost / njihovo delovanje je prevel nov duh ♪
  10.      prevetrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov ♪
  11.      prevetríti  -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ȋ í) 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje prevetrèn -êna -o: dobro prevetrena dolina ♪
  12.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil ♪
  13.      prevéz  -i in -í ž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez ♪
  14.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke ♪
  15.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  16.      prevezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove ♪
  17.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila ● star. cesta se prevezne v dolino prevesi ♪
  18.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ȋ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano ♪
  19.      prevídeti  -im dov. (í ȋ) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvideti ◊ rel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden ♪
  20.      previdljív  -a -o prid. (ȋ í) star. napovedljiv, predvidljiv: previdljivi rezultati ♪
  21.      prevídnež  -a m (ȋ) ekspr. previden človek: velik previdnež je; previdneži in bojazljivci ♪
  22.      previháren  -rna -o prid. (á ā) preveč viharen: danes je morje za plovbo previharno / ekspr.: previharna čustva; previharno življenje ♪
  23.      previháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. hrupno zabavajoč se prebiti, preživeti: previhariti noč ● knjiž., ekspr. previhariti krizo premagati ♪
  24.      previhráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi: vse mesto je previhral / vas so previhrali jezdeci predirjali ♪
  25.      previhràv  -áva -o prid. (ȁ á) preveč vihrav: premlad in previhrav je / previhrave izjave previhrávo prisl.: previhravo delati ♪

   72.858 72.883 72.908 72.933 72.958 72.983 73.008 73.033 73.058 73.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA