Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (72.783-72.807)



  1.      pretendírati  -am nedov. () knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo
  2.      pretênje  -a s (é) glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo
  3.      preténtan  -a -o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost
  4.      pretentáti  -ám dov.) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega
  5.      pretentávati  -am nedov. () ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem
  6.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo
  7.      pretèp  -épa m ( ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep
  8.      pretepáč  -a m (á) ekspr. kdor se (rad) tepe, pretepa: bil je pijanec in pretepač; vaški pretepači / miriti pretepače // kdor (rad) tepe, pretepa: bil je neusmiljen pretepač živine
  9.      pretepáčka  -e ž () ženska oblika od pretepač: kot deklica je bila jezljivka in pretepačka
  10.      pretépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od pretepati: pretepanje otrok je prepovedano; s pretepanjem ni nič dosegel
  11.      pretepáški  -a -o prid. (á) ki se rad pretepa: pretepaški fantje / pretepaške navade
  12.      pretépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval
  13.      pretepávati  -am nedov. () star. pretepati: pretepava ženo in otroke / pretepavati žival z bičem / otroci so se radi pretepavali
  14.      pretepênec  -nca m (é) kdor je pretepen: pretepenca sta bila v nezavesti; močiti pretepenca
  15.      pretêpsti  -têpem dov., pretépel pretêpla (é) zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel jo bo, da bo vsa črna ∙ ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase pretepèn -êna -o: pretepeno telo; pretepen do krvi ∙ tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno
  16.      preteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico
  17.      pretêsen  stil. pretesán -têsna -o tudiprid. é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno
  18.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile
  19.      pretézati  -am nedov. (ẹ̄) pretegovati: pretezal je otrdele noge / pretezal se je in zehal / pretezati se na postelji ∙ ekspr. ne bom se pretezal se preveč, pretirano trudil, si prizadeval
  20.      pretéža  -e ž (ẹ́) žel. teža, večja od dovoljene: ugotoviti pretežo; preteža vagona / preteža vlaka teža vlaka, večja od dovoljene vlečne moči lokomotive
  21.      pretežáven  -vna -o prid. (á ā) preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem
  22.      pretêžek  in pretežák -têžka -o tudiprid. é) preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje pretežkó prisl.: to mu ni bilo pretežko storiti
  23.      pretéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s sodobnim orožjem v glavnem, pretežno; prebivalci tega področja so v pretežni večini priseljenci večinoma 2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji: upoštevati pretežni vpliv okolja; pretežna oblačnost / publ. z doseženim stanjem so v pretežni meri zadovoljni precej, pretežno pretéžno prisl.: preživlja se pretežno z nabiranjem zelišč; to je pretežno njegova zasluga; pretežno oblačno bo
  24.      pretéžkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. pretehtati, presoditi: pretežkaj še enkrat svojo ceno
  25.      pretičáti  -ím dov. (á í) ekspr. prebiti, preživeti: vse dneve pretiči doma pri knjigah / skoraj dve leti je pretičal v ječi

   72.658 72.683 72.708 72.733 72.758 72.783 72.808 72.833 72.858 72.883  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA