Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (71.858-71.882)



  1.      preklétež  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je preklet: bil je pač prekletež in izobčenec
  2.      prekléti  -kólnem [n] dov., prekolníte tudi prekólnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ọ́) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo preklét -a -o 1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti gramofon; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v medmetni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
  3.      preklétje  -a s (ẹ̑) star. prekletstvo: zagrozila mu je s prekletjem / naj jo zadene očetovo prekletje
  4.      preklétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prekletnik: je pač prekletnica in zavrženka / kot psovka molči, prekletnica
  5.      preklétnik  -a m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor je preklet: sem pač berač in prekletnik / prekletniki usode 2. ekspr. malovreden, ničvreden človek: ta prekletnik ima denar in njo, jaz pa nič 3. zastar. sovražnik, nasprotnik: danes prekletniki še niso napadli
  6.      préklež  -a m (ẹ̑) redko dolgin: hodi s tistim prekležem
  7.      preklíc  -a m () glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica
  8.      preklícanec  -nca m () 1. jur. oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost: določiti posle, ki jih preklicanec lahko opravlja 2. jur., nekdaj oseba, ki ji je odvzeto pravno varstvo: pravni položaj preklicanca 3. ekspr., redko malovreden, ničvreden človek: srečo pa ima ta preklicanec
  9.      preklícati  -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ) 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati // prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical // jur. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva 5. jur., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali preklícan -a -o 1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo 2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo preklícano prisl. 1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo 2. v medmetni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je
  10.      preklícen 1 -cna -o prid. () nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica
  11.      preklícen 2 -cna -o prid. () preklicljiv: preklicno dovoljenje
  12.      prekliceváti  -újem nedov.) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu
  13.      preklicljív  -a -o prid. ( í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje
  14.      preklikávati se  -am se nedov. () knjiž., redko s klici se sporazumevati: jetnik se je preklikaval z mimoidočimi
  15.      preklínjanje  -a s (í) glagolnik od preklinjati: njegovo preklinjanje jo je odbijalo
  16.      preklínjati  -am nedov. (í) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo preklinjáje: preklinjaje vso pot, je prišel do vasi preklinjajóč -a -e: vrnil se je pijan in preklinjajoč; preklinjajoči moški
  17.      preklinjeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor (rad) preklinja: bil je velik pijanec in preklinjevalec
  18.      preklinjeváti  -újem nedov.) star. preklinjati: navadil se je preklinjevati preklinjeváje: godrnjaje in preklinjevaje je hodil po dvorišču
  19.      preključeváti  -újem nedov.) elektr. večkrat preključiti: preključevati telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo
  20.      prekljúčiti  -im dov.) elektr. trajno spremeniti vezavo v tokokrogu: preključiti telefonske zveze z ročne na avtomatsko centralo
  21.      prekljúvati  -am in -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prekljúval tudi prekljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem narediti luknjo skozi kaj: pišče prekljuva jajčno lupino; prekljuvati drevesno skorjo prekljúvati se, tudi prekljuváti se s kljuvanjem priti skozi kaj ovirajočega: mladič se prekljuva skozi trdo lupino
  22.      prekmálu  prisl. () preveč kmalu: letos je sneg prekmalu zapadel / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo
  23.      prekméčki  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. preveč neroden, preveč neuglajen: to dekle je zanj prekmečko
  24.      prekmúrski  -a -o prid. () nanašajoč se na Prekmurce ali Prekmurje: prekmurska pokrajina / prekmursko narečje ♦ gastr. prekmurska gibanica
  25.      prekmúrščina  -e ž () prekmursko narečje: govoriti prekmurščino; posebnosti prekmurščine

   71.733 71.758 71.783 71.808 71.833 71.858 71.883 71.908 71.933 71.958  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA