Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (71.808-71.832)
- prekápati -am nedov. (ȃ) 1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa // ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz 2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto ♪
- prekápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem pretočiti: prekapati zdravilo v stekleničko 2. s kapanjem prekriti površino česa: prekapati papir z voskom ♪
- prekápati 2 -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. prekopavati: prekapati zemljo ♪
- prekapína -e ž (í) fiz. z destilacijo dobljena snov; destilat: v epruvetah so bile različne prekapine ♪
- prekápnica -e ž (ȃ) knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica ♪
- prekáren -rna -o prid. (ȃ) zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj ♪
- prekárjati -am nedov. (ā) zastar. opominjati, oštevati: zelo jo je prekarjal prekárjati se 1. prepirati se, prerekati se: s teboj se ne bom prekarjal 2. ukvarjati se: z otrokom se je treba prekarjati ♪
- prekásen -sna -o tudi -ó prid. (á) raba peša prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli prekásno in prekasnó prisl.: prekasno priti, vstati ♪
- prékast -a -o prid. (ẹ́) zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči prékasto prisl.: prekasto gledati ♪
- prekášati -am nedov. (ā) 1. biti boljši, uspešnejši od koga: malokdo ga prekaša; pri delu prekaša vsakogar / novi stroji prekašajo stare / prekašati koga po moči 2. publ. biti večji, boljši od določene mere; presegati: to prekaša najbolj optimistična pričakovanja ● ekspr. ta vrh prekaša sosednjega za sto metrov je 100 m višji kot sosednji ♪
- prekášljati -am dov. (ȃ) kašljajoč prebiti, preživeti: prekašljala je vso noč ♪
- prekát -a m (ȃ) 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke 2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para ◊ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin ♪
- prekáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekat: prekatni sistem ♦ arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop ♪
- prekídati -am dov. (í ȋ) 1. s kidanjem narediti: prekidati pot do hiše 2. s kidanjem spraviti kaj na drugo mesto: prekidati gnoj ♪
- prekílav -a -o prid. (í) slabš. prešibek, preslaboten: fant je še prekilav za tako delo ♪
- prekinítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
- prekíniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
- prekínjanje -a s (í) glagolnik od prekinjati: prekinjanje električnega toka / prekinjanje pouka ♪
- prekínjati -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
- prekinjeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjati tok s prekinjevalcem / mehanski prekinjevalec ♦ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
- prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti ∙ ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku ♪
- prekipévanje -a s (ẹ́) glagolnik od prekipevati: prekipevanje mleka / prekipevanje ljubezenskih čustev ♪
- prekipévati -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen ∙ ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen prekipevajóč -a -e: prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje ♪
- prekís -a m (ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov prekis ♪
- prekísel -sla -o [ǝu̯] prid. (í) preveč kisel: prekislo vino / solata je prekisla ♪
71.683 71.708 71.733 71.758 71.783 71.808 71.833 71.858 71.883 71.908