Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (71.783-71.807)


  1.      préjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki je glede na prostor, čas, vrstni red a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe // tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile ♪
  2.      préjšnjikrat  prisl. (ẹ̄) ob prejšnji priložnosti: na to sem mu že prejšnjikrat odgovoril ♪
  3.      prejudíc  -a m (ȋ) jur. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic ∙ knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče ♪
  4.      prejudiciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prejudic: prejudicialni pomen odločbe / prejudicialni proces ♪
  5.      prejudicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj ♪
  6.      prék  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. nujen, potreben: preko delo ∙ zastar. preki sod naglo sodišče ♪
  7.      prék  prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čezinčez ● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek ♪
  8.      prek  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
  9.      prekadíti  -ím dov., prekádil (ȋ í) 1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso 2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami prekajèn -êna -o: prekajena svinjska rebrca; z nikotinom prekajena pljuča ♪
  10.      prekájati  -am nedov. (á) redko prekajevati: prekajati klobase ♪
  11.      prekajenína  -e ž (í) knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini ♪
  12.      prekajeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico ♪
  13.      prekajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano ♪
  14.      prekajeváti  -újem nedov. (á ȗ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe ♪
  15.      prekalíti  -ím dov., prekálil (ȋ í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili prekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju ∙ ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati // v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca prekaljèn -êna -o: ta človek je že star prekaljen komunist, revolucionar; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo ♪
  16.      prekaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev ♪
  17.      prekaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete prekaljeváti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju // v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika ♪
  18.      prekalkulírati  -am dov. (ȋ) žarg., ekon. narediti kalkulacijo, izračunati: slabo prekalkulirati stroške ♪
  19.      prekániti  -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti ♪
  20.      prekánjen  -a -o prid. (ā) knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen ♪
  21.      prekánjenec  -nca m (ā) knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec ♪
  22.      prekánjenka  -e ž (ā) knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo ♪
  23.      prekánjenski  -a -o prid. (ā) zastar. presnet, šmentan: prekanjenski fant, kako se je odrezal ♪
  24.      prekàp  -ápa m (ȁ á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino; destilacija: prekap vode ♪
  25.      prekápanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode ♪

   71.658 71.683 71.708 71.733 71.758 71.783 71.808 71.833 71.858 71.883  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA