Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (71.258-71.282)


  1.      prečesáti  -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́) 1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati; s prsti si je prečesal kodre 2. redko spremeniti pričesko: prečesati otroka; če gre zvečer v gledališče, se prečeše 3. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren; sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko; podolgem in počez prečesati okolico // ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno ● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; žarg. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti ♪
  2.      prečesávati  -am nedov. (ȃ) 1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase 2. ekspr. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno ∙ knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali ♪
  3.      prečíst  -a -o stil. -ó prid. (ȋ ȋ) 1. preveč čist: hiša se mu je zdela prečista in preveč pospravljena / govori kar prečisto slovenščino / prečist značaj je, da bi lahko spletkaril 2. ekspr. zelo čist: prečist planinski zrak; prečisto jutranje nebo ♪
  4.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  5.      prečíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od prečistiti: prečiščenje zraka / prečiščenje besedila / prečiščenje v trpljenju ♪
  6.      prečiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prečiščevati: prečiščevanje odpadnih vod, zraka / nazorsko prečiščevanje; prečiščevanje likovnih konceptov / prečiščevanje v trpljenju ♪
  7.      prečiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati primesi: prečiščevati porabljeno vodo, zrak 2. knjiž. povzročati, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečiščevati načela, pojme 3. knjiž. povzročati popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga prečiščuje ♪
  8.      prečítati  -am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti vsebino besedila: prečitati pesem ♪
  9.      préčiti  -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg ♦ alp. prečiti plaz, steno 2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje ♪
  10.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  11.      préčka 2 -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od preča: imeti prečko na sredi glave / česati lase na prečko ♪
  12.      préčkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prečkati: prečkanje ceste, reke / prečkanje travnika ♪
  13.      préčkast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben prečki, letvi: prečkasta odprtina ♪
  14.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  15.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjici ◊ geom. črta, ki seka sistem črt ♪
  16.      préčnik  -a m (ẹ̑) prečno nameščen element, zlasti tram, drog: splav je povezal s prečniki; prečniki kozolca; prečnik pri podboju / z glavo je zadel ob prečnik v stropu ◊ grad. pomožni nosilni element pri mostni ali krovni konstrukciji, pravokoten na glavno os; mont. hodnik, ki poteka prečno na smer glavnega hodnika ♪
  17.      préčnjak  tudi prečnják -a m (ẹ̑; á) star. prečnik: prečnjaki in podolžniki / z glavo je zadel ob prečnjak v stropu ♪
  18.      prečŕn  -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 1. preveč črn: prečrno ozadje na sliki / ekspr. zanje ni noben zločin prečrn ∙ prikazati ljudi s prečrnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo črn: ženska s prečrnimi lasmi / prečrna noč, tema / kovati prečrne naklepe prečŕno prisl.: prečrno opisati položaj; prečrno soditi koga; prečrno pobarvani lasje ♪
  19.      prečŕpati  -am dov. (r̄) s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto: prečrpati nafto iz poškodovane ladje ♪
  20.      prečrpávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prečrpavati: prečrpavanje onesnažene vode ♪
  21.      prečrpávati  -am nedov. (ȃ) s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto: prečrpavati gorivo iz tankerjev v rezervoarje; prečrpavati odvečne količine vode ♪
  22.      prečŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev: prečrtati nekatere besede, stavek; prečrtati in izbrisati // narediti črte po čem: otrok je list križem prečrtal / ekspr. meteor je prečrtal temno ozadje ● smrt mu je prečrtala načrte prekrižala; ekspr. prečrtaj, kar sem rekel ne upoštevaj, pozabi; knjiž. pesnik ni mogel prečrtati tradicionalnega sveta opustiti, izločiti prečŕtan -a -o: prečrtana beseda ♪
  23.      prečrtávati  -am nedov. (ȃ) s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev: bral je rokopis ter nervozno prečrtaval in podčrtaval ♪
  24.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
  25.      prečúdežen  -žna -o prid. (ȗ) 1. ekspr. zelo nenavaden, izreden: prečudežen dogodek; prečudežne reči se godijo; prečudežna rešitev iz ječe 2. pesn. nenavadno, izredno lep: prečudežna lepota, milina ♪

   71.133 71.158 71.183 71.208 71.233 71.258 71.283 71.308 71.333 71.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA